Vinska klet Miloš (vinarija Miloš)
Vinarija Miloš ni daleč od trajektnega pristanišča Prapratno, zato jo lahko obiščemo mimogrede pred odhodom na Mljet, če bi morali čakati na trajekt več kot eno uro. Če prihajamo iz Stona, potem v zadnjem križišču pred trajektnim pristaniščem NE zavijemo levo in navzdol, temveč nadaljujemo vožnjo po lokalni cesti proti zahodu. Nekaj kilometrov naprej pripeljemo v zaselek Ponikve, naš cilj pa je na naslovu Boljenovići 15 (približno 6 km od zgoraj omenjega križišča). Če se za ogled odločimo po odhodu z Mljeta, odpeljemo avto s trajekta, vozimo do vrha klanca, potem pa zavijemo na staro lokalno cesto (ne na cesto za motorna vozila, ki se izogne vsem naseljem na Pelješcu!).
Lokacija (stavba in okolica) ni nič posebnega, več vinskih kleti je bilo že ob cesti in če ne bi bili namenjeni sem, bi mirno zapeljali mimo. Na parkirišču ob cesti je prostora za kakih 10 avtov, kakšnega je verjetno možno pustiti tudi na prostoru pred hišo, ki ga sicer domačini uporabljajo zase.
Za daljšo degustacijo se je treba najaviti vnaprej in jo tudi plačati. Na spletišču croatia4you je za to storitev navedena cena 30 €. Nekateri obiskovalci so se na internetu potem pritožili, da je degustacija odločno predraga (a prej se pa ni bilo možno pozanimati za ceno?), neizobražen vinopivec, kot sem jaz, pa lahko degustacijo opravi nenaročen, bistveno hitreje in – brezplačno.
Etikete vin na steklenicah so preproste; stilizirana velika črka S pomeni vino Stagnum, P pomeni plavac (tudi Stagnum je iz trte sorte plavac), R pa pomeni rose. Vino Stagnum se od običajnega plavca razlikuje v tem, da gre v prodajo po desetih letih (verzija rose in desertno vino sta naprodaj že prej). Poleg tega je Stagnum iz grozdja starejših trt, plavac pa iz mlajših. V zadnjih letih imajo tudi nekaj malega belega vina, a tega je med mojim obiskom ob koncu poletja že zdavnaj zmanjkalo. (Od kod ime Stagnum? V antičnih rimskih časih se je današnji Ston imenoval Turris Stagni.)
Vedno je naprodaj nekaj različnih vin, cena je pa odvisna od letnika (v različnih letih je različna kakovost in količina grozdja in s tem tudi vina). Cene se začnejo malo nad 10 €, zgornje meje se ne spomnim, nekje na spletu je omenjeno, da gredo cene do 54 €. Arhivska vina imajo seveda bistveno višjo ceno. Vino iz zgodbe o najdražji gostilni iz leta 1993 naj bi stalo skoraj 300 €. V kombinaciji z odlično zgodbo ("Ste že kdaj pili vino za 2800 €?") je lahko tudi buteljka nearhivskega vina odlična popestritev kateregakoli praznovanja. Izven domače hiše naj bi bila Miloševa vina na voljo v boljših vinotekah in trgovinah – ampak sam teh vin nisem videl še v nobeni trgovini. (Morda pa ne zahajam v dovolj nobel trgovine? Ali pa je to posledica dokaj majhne proizvodnje ob razmeroma velikem povpraševanju?) V spletni prodajalni vina so cene od 10 do 61 €.
Prva vinska klet, v katero vstopiš iz prostora za preizkušanje, ni nič posebnega: v prostoru kalibra večje garaže je več sodov različne velikosti (prostornine so od 500 do 2000 litrov), v katerih dozoreva vino različnih letnikov. Dosti zanimivejša je pol manjša stara klet, še najbolj zanimiv pa je surovo obdelan podzemni prehod med obema kletema. Na spodnji sliki je nova klet, obiskovalka in Josip Miloš.
Z vinarstvom je na sedanji način začel Frano Miloš, zdaj pa delo nadaljujeta njegova sinova Ivan in Josip. Doma in v tujini so dobili že več nagrad, vina prodajajo v več držav na različnih kontinentih, kljub temu pa imajo občasno težave z domačo birokracijo; npr. hrvaški Zavod za vinogradništvo in vinarstvo je za vino Stagnum rose 2011 izdal sklep, da glede na veljavni zakon o proizvodnji vina in po kemijski analizi to vino izpolnjuje pogoje za kategorijo vrhunskega vina, vendar je v istem dokumentu vino zaradi organoleptične ocene označeno kot neuporabno ... ??? (Mimogrede: "stagnum" pomeni močvirje ... nomen est omen ...? ;-) )
Miloševa družina prideluje (in prodaja) tudi oljčno olje, na voljo so tudi čaji iz domačih mediteranskih zdravilnih rastlin, ki so posajene blizu vinograda.
Miloševi vinogradi obsegajo 15 hektarov na težko dostopnem terenu med Ponikvami in Prapratnim, a jih ni možno videti s ceste; pot do vinogradov je slaba in bi za dostop rabili terenca. Na sliki od daleč delujejo precej impresivno, predvsem zaradi zelo strmega terena (spodnja slika; vir: 24sata.hr).
Spletna stran vinske kleti Miloš