Miranove zgodbe


A se lahko slikam z Melanijo?

Donald in Melanija obiščeta Slovenijo. Prvi dan preživita z Melanijinimi starši in sorodniki, naslednji dan ju gosti sevniški župan, tretji dan gresta po Sloveniji kot turista (Bled, Postojnska jama, Piran). Potem Donalda zagrabi domotožje in se hoče vrniti domov, a ga vodja njegovega spremstva opozori, da je tu še lokalni poglavar Borut, ki ga ponavadi obiščejo predsedniki drugih držav, kadar pridejo v Slovenijo.
»Borat? A je to tisti tip iz onega čudnega filma?«


Čarovnica iz puščavskega raja



Ko stopim iz hiše, skoraj pohodim meter dolgega polža, ki zaradi nekih čudnih genskih sprememb naokoli prenaša pleteno košaro namesto spiralne hišice. Ko pogledam navzdol po parku, me iz enega vogala pozdravi par nojev v nizkih ženskih škorenjcih z visokimi petami. Pogledam še v drugo smer, proti vrtu – in od tam mi pomežikne žirafa v mini krilcu. Nekje na sredi med njima se mi nasmeje Rdeča Kapica, nekaj metrov stran od nje z repom pomaha miniaturni zmaj, malo za njim se križanec med metuljem in letalom pripravlja na vzlet. Naokoli je še več čudnih osebkov – le od kod so se vzeli in kako to, da se jih je toliko zbralo na kupu?
Odprem oči in pogledam v strop. Kakšne nore sanje!


Volitve v Butalah



23. 12. 2012 so ovce v Butalah volile predsednika, zato smo tja poslali posebnega poročevalca, ta pa nam je poslal presenetljivo novico: ovce so za predsednika izvolile opico.

Naš poročevalec je skušal na terenu neposredno med ovcami preveriti, kakšen je bil razlog za tako presenetljivo odločitev.
- Zakaj ste se odločile za opico?
- Opica zna veliko stvari, ki jih ovce ne znamo: lahko stoji na dveh nogah, pa zanimive grimase dela, pa včasih spušča precej nenavadne zvoke, pa ...
- A s prejšnjim predsednikom pa niste bili zadovoljne?


Dremam na okenski polici in razmišljam ...

... o imenih

"Zorček! Zorčeeeek! Kje si?"
Joj, kako sovražim ta Zorček! Zorro je še kar dobro ime – le kateri maček še ima dve črki R v imenu!? Ampak moja gospodarica je vse pokvarila, ko mi je ime spremenila v Zorček – to je ime za mačjega mladiča ali za plišasto igračo, ne pa za takega finega starejšega mačjega gospoda, kot sem jaz. A je kdo že slišal za tako butasto ime?! Včasih se kar potuhnem in se delam, kot da nič ne slišim, da me ne bi kak sosedov maček videl, kako reagiram na tako neumno ime. Muri je tudi dobro ime – ampak kaj, ko bi mi ga gospodarica gotovo spremenila v Murček – to je pa podobna žalost kot Zorček.


Srečanja z balkanskimi policisti

Hrvaška, 2015



Že pred časom sem ugotovil, da je pri daljših vožnjah za moj hrbet najbolje, če se ustavim približno po uri vožnje, se malo razmigam, kaj malega pojem in popijem ter (po potrebi) odtočim.
Na eni od črpalk na avtocesti med Zagrebom in Beogradom, kjer sem nameraval ustaviti, so bila parkirišča precej polna, zato sem avto ustavil že precej proti koncu parkirišča. Ker za "odtakanje" v WC-jih Hrvati praviloma zahtevajo plačilo (po mojem mnenju pa bi to moralo biti brezplačno, ker jim promet itak naredim z nakupom bencina, hrane ali pijače), sem odtočil kar na travnik ob pakirišču. Med tem početjem zaslišim hrup motorja v bližini in kmalu zatem trobljenje.


Birokratske pogruntavščine


V začetku junija 2017 sva bila s sodelavko na konferenci o približevanju Gruzije Evropski uniji. Povabili so naju organizatorji, ki so želeli, da predstaviva nekaj izkušenj v zvezi z organizacijo prevajanja pravnega reda EU v slovenščino. Organizatorji so nama plačali letalski prevoz in hotel, za štiri dni (šteto od trenutka, ko sva odpotovala od doma do trenutka, ko sva se vrnila) sva dobila še 110 € dnevnic (za prevoz in prehrano izven konference).
Ob vrnitvi sva v službi izpolnila potni nalog – ob tem sva povedala, da sva dobila pokrite vse stroške in da gre pri izpolnjevanju potnega naloga bolj za to, da upravičiva štiridnevno odsotnost.


Black Tusk

Za hribolazce je ob jasnem vremenu pogled iz kanadskega Vancouvra proti severu podoben pogledu iz Ljubljane.

Razlika je v tem, da so hribi nad severnim Vancouvrom precej nižji od Kamniških Alp, so pa dostopni z mestnim prometom. Za okus pravih hribov, z višino nad 2000 m, pa je treba iti malo dlje iz mesta.

Znano zimsko smučarsko središče Whistler je okoli 120 km severno od Vancouvra. Poleti je v središču kraja več turistov kot v središču Vancouvra (kaj je šele pozimi!?), a čim greste v naravo, se silna množica turistov hitro izgubi. Za prvi vtis je najudobneje obiskati Whistler Mountain in okoliške vrhove, saj vas žičnica dvigne skoraj za 1200 m. Različni vodniki priporočajo pot imenovano Musical Bumps – ki pa, razen tega da obiščemo tri vrhove (Pikolo, Oboa in Flavta – vsi okoli 2000 m), ki le rahlo valovijo nad grebenom, ni nič posebnega.


Montokuc

razglednik nad Velikim jezerom na Mljetu

Na spletni strani narodnega parka Mljet je tudi fotografija Velikega jezera na Mljetu ob sončnem zahodu:

pogled z Montokuca na Veliko jezero

Fotka daje vtis, kot da je bila posneta s helikopterja ali kakega drugega zračnega plovila, ampak ker so vrhovi dreves na spodnji strani slike videti precej blizu, je možno, da je bila posnetek narejen z dovolj visokega in ne preveč oddaljenega hriba. Pogled na zemljevid Mljeta pokaže, da bi ta vrh lahko bil Montokuc.


Srečanja z vozniki v Tbilisiju


V začetku junija sva s sodelavko na povabilo organizatorjev dva dneva aktivna udeleženca na konferenci o EU v Tbilisiju v Gruziji. Ker se konferenca začne zjutraj, prideva dan prej. Organizatorko Saro že vnaprej prosim, naj nama uredi kakega zanesljivega taksista, ki naju ne bo pretirano oskubil.

Na letališču naju pričaka prijazen taksist. Vožnja po cesti z letališča je še kar normalna, ko pa se približamo mestu, se promet zgosti in tisto, kar so se prej zdeli kot naključni dogodki, postane običajen način vožnje: varnostna razdalja je premajhna, tudi bočno je med avtomobili zelo malo prostora.


Mrežni marketing ali piramidna shema – to je zdaj vprašanje!

Znanec z interneta mi je napisal: "Iščemo nekoga, ki bo za našo spletno stran pisal članke o raznih prevarah, ki jih je dandanes v Sloveniji na stotine. V mislih imam razne mrežne marketinge, denarne piramide itd. Zanimivo je, da kljub temu, da so se ljudje že velikokrat opekli, nasedajo novim in novim prevaram. Sam osebno poznam ljudi, ki so zaradi teh stvari izgubili hiše, stanovanja, avtomobile ..."

Tole področje ni ravno moja specialnost, zato sem se samo zahvalil za povabilo; podrobneje se ukvarjati s stvarmi, ki se mi zdijo že v osnovi nesmiselne (in zato tudi ne razumem, zakaj se ljudje vedno znova lotevajo tovrstnih podvigov, čeprav so se že opekli), se mi zdi izguba časa. Svoj pogled na to področje sem zato strnil samo v enem zapisu.


Facebook v realnem svetu

Facebooka ne obvladam prav dobro, zato sem se odločil, da za trening najprej poskusim pridobiti prijatelje izven Facebooka ob uporabi istih načel.

Vsak dan se sprehodim najprej po naši ulici, potem pa še po bližnji in daljni okolici in povem vsem mimoidočim (ki so me pripravljeni poslušati), kaj sem jedel in pil, kako se počutim, kaj sem gledal na TV, kaj sem počel prejšnji dan in kaj bom delal jutri. Potem jim dam najnovejše slike moje družine, mojega psa, mačka in sebe pri vrtnarjenju, v hribih in na kolesu. Priložim še slike zajtrka, kosila, večerje in malice.


Nateg s stilom



Februarja 2006 sem bil prvič v Sarajevu. Temu obisku je sledilo še več delovnih (in turističnih) obiskov – vse skupaj sem v Bosni in Hercegovini preživel kakih 100 dni. V tem času se je nabralo nekaj zgodb, najzanimivejša je morda tale, iz mojega drugega obiska, marca 2006.

S sodelavko Majo sva v Sarajevu načrtovala delovni teden, zato sva prišla že v nedeljo. Letalo prileti zgodaj popoldne in že pred 16. uro sva že vse uredila v hotelu in sva imela prosto popoldne. To sva vedela vnaprej, zato sva si ogledala ponudbo kulturnih dogodkov že doma in od vseh se nama je zdel najzanimivejši koncert klasične glasbe.


Od Šita do Šit

ali: 7 dvatisočakov v enem dnevu


Veliko ljudi, ki se zapelje na prelaz Vršič, si za svoj gorniški cilj izbere Malo Mojstrovko. Razlogov za to je več: vrh je hitro in enostavno dostopen, z njega se odpre širok razgled in na povratku se lahko krasno odpeljemo po melišču v dolino. Žal večina samo zdirja gor in dol, čeprav je triurni izlet možno narediti precej bolj zanimiv in ga raztegniti na ves dan.

Zadnjo soboto v juliju je bilo med vremensko napovedjo rečeno, da je v višinah začel nad naše kraje pritekati vroč in suh zrak. Za bivanje v dolini je to pomenilo kuhanje v lastnem soku, v hribih pa to pomeni, da najbrž ne bo neviht – torej idealen dan za celodnevno turo.


Večerja

Ob koncu zadnjega dne v hotelu imamo slovensko večerjo, kar pomeni, da ne moremo izbirati enega izmed štirih menijev kot običajno, ampak je hrana določena vnaprej. Bo poleg tega še kaj? Ko se spuščam po stopnicah v obedovalnico, zaslišim ... ah, ne, to ni mogoče ... pa vendar – seveda, to sodi k slovenski večerji: glas harmonike in kravja muzika. Zadeva ne bi bila tako tragična, če bi imel mizo kje v kotu in bi lahko vse skupaj ignoriral – ampak moja miza je najbližja odru! Tu ni kaj storiti: najbolje bo, da na hitro povečerjam in se čim prej odstranim iz tega prostora.