Mljet


Kako sem odkril Mljet

"Kam greš na dopust?" me med kosilom vpraša Darja.
"V Novigrad. Pa ti?"
"Na Unije."
"Kaj pa je tam zanimivega?"
Sledi razlaga, ki se je ne spomnim prav dobro – ampak v povzetku se mi zdi, da tam ni kaj dosti zanimivega (Darji se opravičujem, če sem napačno razumel povzetek). Sledi še kratka debata, v kateri omenim, da imam rad toplo vodo.
"Potem bi bil pa zate prava stvar Mljet!"
"Mljet?" O Mljetu vem samo to, da je nekje v Dalmaciji.
"Tam sta dve jezeri, ki sta povezani z morjem in v njih je voda toplejša kot v zunanjem morju."
Ob tem podatku zastrižem z ušesi – morska voda mi je zares všeč šele, ko ima vsaj 26 stopinj. Darja mi pošlje podatke o hiši, kjer je stanovala. Na tisti spletni strani so tudi podatki o Mljetu in zadeva se zdi zelo zanimiva.

To je bilo leta 2013. Kot običajno, sva z Olgo tudi tisto poletje dopustovala v kampu Pineta pri Novigradu. Uprava kampa je tisto leto precej povišala znesek najemnine za polletno postavitev bivalne počitniške prikolice, naslednje leto pa še bolj. Olgi sem že prej skušal s številkami pojasniti, da se pri tako majhni zasedenosti prikolice tak način dopustovanja ne splača (teoretično je bivanje v prikolici eden najcenejših načinov bivanja – glede na dejanski čas, ki sva ga preživela v Pineti, pa so bili tisti dnevi dražji kot kjerkoli drugje). Po počitnicah leta 2014 je Olga končno prodala prikolico, ampak ker ji je bilo tam zelo všeč, sva konec avgusta 2015 dopust preživela v Novigradu v službeni garsonjeri.

Leta 2016 se je Olga prijavila za službeno garsonjero konec julija – takrat pa so seveda največ točk zbrale družine z majhnimi otroki in sva izpadla iz konkurence (z najinimi točkami bi lahko dobila garsonjero, če bi kandidirala za konec avgusta).

Enkrat konec junija 2016 spet kosim z Darjo in spet se skoraj popolnoma ponovi debata izpred treh let (kar mi postane jasno šele kasneje - na Mljet sem namreč medtem popolnoma pozabil) - ampak zdaj so razmere povsem drugačne. Gazda v Solinah, pri katerem je bivala Darja, ima vse zasedeno. Ko začne človek iskati po internetu, pa je veliko ponudbe. Rad imam čisto vodo (zato odpadejo pristanišča), mir (zato odpadejo turistična naselja tipa Pomena), ampak vseeno ne bi hodil en kilometer do obale (zato (kljub pristnosti in tradiciji) odpadejo Goveđari). Ko najdem podrobnejši zemljevid Mljeta, odkrijem, da je jugozahodno od naselja Babine kuće, na drugi strani jezera, samo ena hiša, kjer tudi oddajajo sobe (predel se imenuje Njivice). Lokacija se zdi odlična – sploh ker je blizu tudi (toplejše) Malo jezero. Nekaj časa traja, da dobim odziv lastnika. Ta v želenem terminu nima proste sobe za dva tedna, lahko pa jo dobim za en teden. Dogovorjeno. Za drugi teden (časovno prvi teden dopusta) se dogovorim z lastnico sosednje hiše, v kateri je bivala Darja. Teoretično se zdi, da sva si zakomplicirala počitnice, v praksi pa se je zadeva obnesla odlično, ker sva lahko preizkusila dve možnosti namestitve.

Leta 2016 sva bila na Mljetu dva tedna, leta 2017 sva bila tri tedne (tokrat ves čas na Njivicah). Kaj neki bo leta 2018? ;-)
Mljet je vse kaj drugega kot Istra – seveda bi še vedno šel v Istro na kratek oddih, nikakor pa ne za tri tedne.

Darja, najlepša hvala! Brez tebe skoraj gotovo ne bi našel Mljeta. V zvezi z delom si mi dala veliko koristnih podatkov, v privatnem življenju pa je bila najpomembnejša informacija o Mljetu!