Mljet


Zemljevidi za otok Mljet

Mljet je dolg in ozek otok, glavna cesta poteka približno po sredini otoka (pač odvisno od konfiguracije zelo razgibanega terena), levo in desno so odcepi do posameznih obmorskih krajev in drugih zanimivih lokacij. Za vožnjo z avtom in za iskanje glavnih atrakcij povsem zadostuje navigacija, ki jo imate na mobiju ali tablici ali v avtu. Če nameravate hoditi po planinskih poteh, pa potrebujete podrobnejši zemljevid. Z več hribov so čudoviti razgledi, zato planinarjenje toplo priporočam – hribovske ture bodo zagotovo med vašimi najbolj prijetnimi dogodivščinami na tem otoku.

Obstaja dva zemljevida Mljeta na papirju:
  1. Otok Mljet – turističko-planinarski zemljovid (merilo 1:20.000) – ta je narejen podobno kot slovenski planinski zemljevidi, poleg tega ima vrisano Mljetsko planinsko transverzalo (Mljetska planinarska obilaznica – MPO) z oznako kontrolnih točk. Leta 2023 je stal 6 €. Kupite ga lahko v kioskih nacionalnega parka Mljet. Na spletu ga lahko kupite npr. v hrvaški verziji trgovine Iglu sport. Na teh spletnih straneh pri opisih poti zanj uporabljam kratko oznako: zemljovid.

    Ta zemljevid je zgled odličnega oblikovanja: na ovitku ima dve atrakciji otoka (glejte spodnjo sliko): Odisejevo špiljo in Veliki grad (najvišji vrh otoka) – za dostop do teh dveh točk vam torej sploh ni treba odpirati zemljevida. Odlična ideja! Vidi se, da je zemljevid delal nekdo, ki tudi sam v praksi uporablja zemljevide. V nasprotju s tem je naslovnica zemljevida nacionalnega parka "kr' neki" (opis je v nadaljevanju).

    Mljet zemljevid


  2. Izletnička karta, Mljet – Nacionalni park (merilo 1:15.000). Na tem zemljevidu je samo nacionalni park Mljet (nekaj manj kot zahodna tretjina otoka). Osnovna barva je bila do leta 2018 močno zelena (ker je pač večina otoka zelena?), a so jo v izdaji iz leta 2021 naredili bistveno svetlejšo – barva je zdaj podobna kot na zemljovidu. Planinske poti so zdaj bolje vidne (še vedno pa ne vemo, katere so markirane in katere ne). Poleg tega so v zadnji verziji vrisane nekatere steze, ki jih v starejših izdajah ni (npr. steza, ki z južne strani Solinskega kanala vodi do zaliva Male blace) – so pa z njega izginile nekatere stvari, ki so bile na starejših verzijah zemljevida (npr. Zakamenica – to je zanimiv del obale z visokimi, skoraj navpičnimi stenami). Kot zanimivost: to je eden redkih izdelkov (če ne celo edini?), ki se je ob prehodu Hrvaške s kun na evre pocenil(!); leta 2018 je na Mljetu stal 32 HRK (v spletni trgovini nacionalnega parka je stal 40 HRK), leta 2023 pa je na isti lokaciji na Mljetu stal 2 € (kar bi bilo po starem približno 15 HRK).

    otok Mljet zemljevid


  3. Za hribovske cilje je uporabna tudi knjižica Mljetska planinarska obilaznica. Na Mljetu stane 10 €.

  4. Preden imate v rokah zgoraj omenjene pripomočke, si lahko na spletišču Hrvaške gorske reševalne službe ogledate poljuben del Mljeta in iz njega naredite lasten zemljevid v obliki slike, ki jo potem lahko gledate na mobiju ali tablici. Ta zemljevid je vsebinsko in oblikovno enak kot prvi zgoraj omenjeni zemljevid. Delčki tega zemljevida so uporabljeni pri prikazu nekaterih poti na tem spletišču.
Otvoritev Mljetske planinske transverzale je bila leta 2012, zato na starejših zemljevidih (kot je npr. tale) manjka marsikatera uporabna informacija.

V sicer dobro založeni knjigarni Konzorcij v Ljubljani nimajo nobenega od tu navedenih zemljevidov v papirni obliki. Tudi knjižnih vodičev po Mljetu ni; otok se omenja pri opisu turističnih znamenitosti Hrvaške, ampak vse skupaj je zreducirano na par strani z zelo splošnimi opisi.

Ker menim, da pri zemljevidih in podobnih pripomočkih v neznanih krajih ni smiselno varčevati, sem ob prvem obisku otoka kupil vse tri zgoraj omenjene. Lahko jih dobite na prodajnih mestih v nacionalnem parku ali v turističnih uradih na otoku. Ker je treba za vstop v park plačati 25 €, takega prodajnega mesta ne morete zgrešiti.

Za hojo po hribih uporabljam navigacijsko napravo Garmin GPSmap 60CSx iz leta 2007, iz istega leta sta tudi na njej naložena zemljevida Adria route in Adria topo. Adria route pokaže naselja in ceste na Mljetu, Adria Topo pa plastnice, ima tudi nekatere zanimive objekte (npr. več vodnjakov) – ne pozna pa nobene markirane poti na Mljetu.

Na mobiju in tablici uporabljam odličen brezplačen navigacijski sistem HERE WeGo. Ta povsem zadostuje za vožnjo po otoških cestah z avtom in kolesom, za hribovske ture ima pa premalo podatkov. Nekateri hvalijo Sygic maps, a ko sem ugotovil, da ta reč sploh ne pozna četrt kvadratnega kilometra velikega Malega jezera, sem ga takoj odstranil z naprave.

Pohodnik Franci P., ki je oblezel že precejšen del Mljeta, priporoča Viewranger: "Program je brezplačen. Če namestite starejšo verzijo 8.0.14, je celo brez reklam. Vseh stezic seveda ni na zemljevidu, je pa kljub temu zelo uporabna aplikacija. Brezplačna verzija ima zemljevide, snemalnik poti in skyline (kamera na vrhove in mesta napiše imena, lahko pa tudi smer poti in deluje samo, če se registrirate na njihovi strani). Deluje tudi brez signala, ker ima možnost, da prednaložite karto območja, ki vas zanima." Sam programa še nisem preizkusil, ga bom pa zagotovo stestiral med naslednjim Mljetovanjem.

Na terenu obstajajo markirane steze, ki jih ni na nobenem zemljevidu, čeprav so markacije jasno vidne (kar pomeni, da jih redno vzdržujejo). Drugi primer so dobro prehodne steze brez markacij. Pri takih stezah moramo računati na presenečenja, kot je npr. steza, ki vodi z glavne ceste med Polačami in Pomeno proti Malemu mostu – ta steza malo pred mostom (ko že slišimo ljudi) postane neprehodna zaradi podrtega drevesa. Tretji primer so protipožarne poseke, ki so običajno precejšnjo razdaljo speljane v ravni črti – in so tudi dostikrat prehodne, čeprav so običajno bolj naporne od pravih pohodniških stez (po taki poseki se npr. lahko vzpnete na hrib Glogovac). Tudi če imate vse možne zemljevide, boste torej še vedno imeli možnost raziskovati neznane (ali pa vsaj neoznačene) predele otoka.

Nekaj zasilnih orientacijskih točk okoli jezer, če ste brez zemljevida:
  • dobro je poznati vsaj dva hriba: Montokuc spoznate po tem, da je na vrhu opazovalnica (če je ne vidite s prostimi očmi, se jo vidi z daljnogledom ali s fotoaparatom z dovolj dolgim zumom); Montokuc vidite skoraj s celotne južne oz. jugozahodne strani Velikega jezera;
    drugi zanimiv hrib je Brakova glavica: na vrhu ima belo-rdeč stolp z antenami, ki zahodni del otoka pokrivajo s signalom za mobilne telefone (ta hrib je nekoliko vzhodno od najvišje točke, ki jo doseže glavna cesta med Polačami in Pomeno; na tistem mestu je križišče: od glavne ceste se odcepi cesta proti jezeru, makadamska cesta pa vodi proti vrhu Brakove glavice)
  • z otočka sv. Marije je skoraj natančno na severu naselje Babine kuće
  • Solinski kanal teče skoraj v smeri vzhod-zahod
  • ko ste na južni strani Solinskega kanala in je na drugi strani kanala konec naselja Soline, je Montokuc na severu
  • če ste v hiši na Njivicah 2, je približno na severu vrh, ki ga vidite z balkona apartmajev 1 in 3 levo od najožjega dela jezera.

Opazovalnica na vrhu hriba Montokuc
Stara opazovalnica na vrhu Montokuca (do začetka leta 2020)





Zadnja sprememba besedila: september 2023