Mljet


Najdražja gostilna na Mljetu je ...

... Bourbon (na steni je velik napis Konki) v naselju Polače.

Domačini pravijo, da lastnik gostilne Vicko Sršen že dolgo pretirava s cenami in da so nekateri gostje za večerjo plačali tudi blizu 10.000 evrov, gostilna pa je postala znana poleti leta 2016. Takrat je skupina petih ljudi za večerjo plačala okoli 3600 €, pri čemer je bila največja postavka steklenica arhivskega vina Stagnum iz leta 1993: stala je 21.000 kun (več kot 2.800 €). Vino je gostom ponudil natakar, jim pa ni povedal, da gre za redko arhivsko vino in kolikšna je njegova cena (vinske karte gostje niso videli, so pa dobili jedilni list s cenami hrane). Natakar jim je na koncu celo izdal samo listek, na katerem je pisalo: "To ni račun. Služi samo za pregled zneska plačila." Najprej so plačali znesek na "ne-računu", po prespani noči pa se je kapitanu zdelo, da je zadeva vseeno pretirana, zato se je pritožil lastniku, ki pa ni reagiral. Nato se je kapitan obrnil na splitskega odvetnika, ki je gostilni zagrozil s tožbo. Časopis Slobodna Dalmacija je prvi objavil zgodbo.

Slika steklenice vina za 21.000 kun in "ne-računa" (vir: Slobodna Dalmacija)


Zanimivo je še nekaj: če (avgusta 2017) naročim Googlu, naj znesek "ne-računa" 26.604 kune pretvori v evre, dobim 3587 EUR, na sliki pa je znesek 3800,57 EUR (to pomeni, da je za pretvorbo uporabljen tečaj 1 EUR = 7 kun – če po takem tečaju prodajaš kune (in če (za lažji preračun) potem evre prodajaš po 8 kun, bi se dalo dobro živeti samo od tega). Lastnik gostilne temu listku pravi "predračun".

V vinariji Miloš s Pelješca, kjer so naredili omenjeno vino, ga prodajajo po 2200 kun (skoraj 300 €) – gre za arhivsko vino iz leta 1993. V restavracijah ga menda prodajajo tudi po 1000 € (včasih tudi kakega evrskega stotaka več). Za običajno (nearhivsko) vino istega imena je za restavracije nabavna cena 168 kun (skoraj 23 €) + DDV, cene v restavracijah so dva- do trikrat višje.

10 dni po objavi zgodbe v časopisih se je oglasil tudi lastnik gostilne in v odgovoru navedel nekaj zanimivih podatkov:
  1. gostje so prišli z jahte dolžine 68 metrov
  2. plača kapitana te jahte je višja od 25.000 €
  3. kapitan je zahteval, da med njihovo večerjo ne bo drugih gostov
  4. nabavna cena vina Stagnum je okoli 3000 kun (malo čez 400 €)
  5. gostje so dobili račun
  6. vino je naročil lastnik jahte, pritožil pa se je kapitan
  7. cena vina je v vinski karti, te pa so na mizah
  8. natakar je gostom povedal vrsto in ceno vina
  9. gostje so bili zelo zadovoljni z večerjo.

Slika računa in vina, ki jo je Slobodni Dalmaciji poslal lastnik gostilne


Moj komentar zgoraj navedenih dejstev:
  1. Če se slučajno odpravite na večerjo v to gostilno, pazite s kakšne barke pridete – verjetno bi bilo najbolje, če pridete z napihljivim čolnom, npr. s takšnim, ki je podoben temu (dolžina: 3,1 m).
  2. Vsekakor je v primeru obiska gostilne dobro imeti s sabo listek s podatki o plači (domnevam, da bralci tega zapiska zaslužijo bistveno manj kot 25.000 € mesečno), ker bo to olajšalo vaša pogajalska izhodišča glede cene večerje.
  3. Če gost zahteva, da med njegovim obiskom v lokalu ni drugih gostov, potem je lahko na računu posebna postavka "najem celotnega gostinskega prostora" ali kaj podobnega – in potem je jasno, da gost npr. za 2 uri najame tudi prostor – ampak o tem se je treba dogovoriti vnaprej.
  4. Vinar, ki je gostilničaju prodal vino, trdi, da je cena za četrtino nižja od tiste, ki jo je navedel gostilničar.
  5. Če so gostje dobili račun – zakaj so potem kazali listek, na katerem piše "To ni račun …"? Slika tega listka je objavljena v vseh medijih, ki so opisali ta dogodek. Gostje so bili tujci in vsega besedila na "ne-računu" niti niso razumeli – šele domačini so opozorili na dejstvo, da sploh ne gre za pravi račun – ta mora imeti davčno št. podjetja, identifikacijsko številko računa in naveden mora biti znesek DDV-ja – podobno kot pri nas. Kdaj je torej nastal pravi račun?
  6. V čem je tu problem? Morda je lastniku vseeno, ampak kapitan se očitno ne počuti dobro, kadar ga preveč nategnejo in takrat protestira. Če bi bilo več takih ljudi, taka gostilna sploh ne bi delovala s poslovnim modelom ropanja gostov.
  7. Zadnjih treh podatkov ni možno preveriti. Pri 7. in 8. točki imamo podobno zgodbo kot v Rašomonu: različni ljudje različno opisujejo isti dogodek.
  8. Glede 9. točke: pet ljudi je za večerjo plačalo 3600 EUR (če so pri sebi imeli kune; sicer 3800 EUR), na osebo je to 720 EUR. To bi bilo pa res grozno, če pri taki ceni ljudje ne bi bili zadovoljni z večerjo – mislim, da bi bila katastrofa, če ne bi bilo zadovoljni že pri 1/10 te cene!
Na Tripadvisorju ima omenjena gostilna oceno 2,5; več kot polovica ocenjevalcev ji je dala najnižjo možno oceno (stanje konec avgusta 2017) – pri čemer so v povprečju plačali bistveno manjše zneske kot zgoraj omenjena skupina. Morda je koristno prebrati predvsem besedilo, ki ga je v začetku septembra 2017 napisala oseba z imenom Oltragon iz Milana – iz tega zapisa se vidi, kako gostilničar lovi svoje goste.

Po besedah domačina z Mljeta je leta 2017 gostilno obiskala inšpekcija, ampak menda ni našla nobenih pomanjkljivosti … no, ja, pri takih cenah je verjetno preprosto dati nekaj denarja na stran, za vsak slučaj, da je na voljo dovolj gotovine, kadar se na vratih pojavi inšpektor … ;-)

Ker še nikoli nisem bil v gostilni, kjer večerja za pet ljudi stane 3.600 EUR, sem avgusta leta 2017 med dopustom na Mljetu poiskal to gostilno (naslov: Polače 8; hišne številke tečejo od vzhoda proti zahodu). Parkirnih prostorov je malo, zato sem moral parkirati kakih 100 m naprej. Človek bi pričakoval, da bo tako draga gostilna nekaj posebnega (na daleč vidna posebna arhitektura, izbrana zunanja in notranja oprema, natakarji v črnih frakih in belih rokavičkah tekoče govorijo vsaj pet jezikov …) in se bo že na daleč ločila od soseščine. Ko sem se sprehodil ob obali, se mi obravnavana gostilna ni zdela nič posebnega in predvsem nič drugačna od sosednjih (in od tistih, v katerih sem že jedel, pa smo za normalno večerjo plačali 5 % zgoraj omenjenega zneska). Je pa zanimivo to, da je bila lani v članku omenjena gostilna Bourbon, letos pa je na tem naslovu velik napis Konki, le na vratih je še vedno ostal manjši napis Bourbon. Ker se bo glede na slab sloves gostilne njeno ime verjetno še spremenilo, si je vredno zapomniti še ime firme (napisano na vratih): Besa d.o.o.


Sprednja stran gostilne Bourbon (Konki?)


Če bi se kdo lotil testiranja gostilne v živo, bi bilo zelo zanimivo prebrati izkušnjo iz prve roke; pred tem je vsekakor treba prebrati izkušnje drugih na Trip Advisorju, da se človek pripravi na neobstoječe cenike in na pogajanje v zvezi s tem, ter na druge finte natakarjev in lastnika (zgodilo se je že, da so se gostje z natakarjem dogovorili za eno ceno (jedilnega lista ni bilo), po koncu večerje pa je natakar prišel z računom, na katerem je bil drugačen znesek, ker se je "kao" zmotil ... enkrat lahko ugibate, ali je bil končni znesek nižji ali višji od prvotno dogovorjenega …

Naslednji test bi bil še zanimivejši, ampak za uspešno izvedbo bi bilo potrebnih najmanj pet zelo močnih fantov z dobrimi živci: skupina pride v restavracijo, naroči hrano, glede pijače prosijo za vinsko karto in se po posvetu odločijo, da bodo raje pili kar pijačo, ki so jo prinesli s sabo. Nato na mizo postavijo vino Stagnum ... scena bi bila enkratna in če bi bilo možno namestiti še skrito kamero, bi posnetek na Youtubu zelo hitro dobil množico ogledov.