Mljet je edinstven: je najbolj zelen otok v Jadranskem morju in 1/3 otoka je v nacionalnem parku. Na Mljetu sta dve "jezeri", v katerih je voda toplejša kot v morju: v Solinskem kanalu, ki povezuje morje z jezeroma, ima voda že nekoliko višjo temperaturo kot zunanje morje, v prvem (Velikem) jezeru je voda še nekoliko toplejša, najtoplejša pa je v Malem jezeru. Torej lahko izbirate med štirimi temperaturami vode – skoraj kot v toplicah ;-) – pri čemer pa je morje v jezerih bistveno manj valovito kot zunanje morje. Veliko jezero ima enako površino kot Blejsko jezero in v njem je podoben mini otoček kot na Blejskem jezeru. Na otoku Mljet je samo en hotel, je pa veliko možnosti za nastanitev v hišah domačinov v nekaj manjših naseljih. Na 100 km² otoka živi samo nekaj več kot 1000 stalnih prebivalcev. Poleti je veliko enodnevnih turistov, ki prihajajo z ladjami v naselje Pomena, zato je turistično obremenjenih samo nekaj točk; na mnogih razglednih poteh, ki so le malo stran od turističnih "avtocest" pa tudi po večurni hoji ne srečate nikogar. Glede na ta uvod je Mljet odlična lokacija za dopust! Ko ga začnete raziskovati sami, pa ugotovite, da je še veliko zanimivejši, kot se zdi od daleč.
Na teh straneh je veliko informacij, ki jih v drugih virih ne boste našli, zato si je smiselno za branje vzeti malo več časa ... ;-)
Od aprila dalje je narodni park Mljet odprt vsak dan.
Možnosti: avto (+ trajekt), avtobus, ladja, letalo
Avto v kombinaciji s trajektom je najpogostejša varianta; najprej je treba priti do kraja Prapratno na polotoku Pelješac. Google je izračunal, da je iz Ljubljane do tam 611 km.
Trajekt v turistični sezoni
odpelje ob 7.00, 10.15, 13.00, 17.00 in 20.30. Cena trajekta v turistični sezoni (od začetka junija do začetka oktobra): 23,20 € za osebni avto in 5,58 € na osebo; za 2 osebi z avtom torej 34,36 €.
Trajekt pristaja v pristanišču Prapratno (v ozadju Mljet)
temperatura zraka in drugi meteorološki podatki
temperatura morja na Mljetu; podatki se osvežujejo šest krat dnevno
vremenska napoved za Mljet
|
Obstaja dva zemljevida otoka na papirju:
- Otok Mljet – turističko-planinarski zemljovid, merilo 1:20.000 – ta je narejen podobno kot slovenski planinski zemljevidi, poleg tega ima vrisano planinsko transverzalo (Mljetska planinarska obilaznica; cena: 45 HRK).
- Izletnička karta, Mljet – Nacionalni park, merilo 1:15.000. Na tem zemljevidu je samo nacionalni park. Planinske poti so slabše vidne – je pa na njem vrisanih nekaj imen, ki jih na prvem zemljevidu ni (cena: 50 HRK).
GPS zemljevidi in druge podrobnosti
|
Ali znate odgovoriti na tale vprašanja:
- Kje lahko brezplačno poslušamo prijetno glasbo?
- Od kod je najlepši razgled na nacionalni park Mljet?
- Koliko javnih stranišč je na območju nacionalnega parka Mljet?
- Zakaj so leta 1959 podrli most med Solinskim kanalom in Velikim jezerom?
- Kdaj je bila najdaljša suša na otoku?
- Kje sta merilnika temperature vode v Velikem in Malem jezeru?
- Kateri slovenski predsednik je preživel dopust v apartmajih Jezero na Mljetu?
- Kje je bil mlin, s katerim so nekdaj za pogon izkoriščali plimo in oseko?
Srečanje pešcev z avtom (cesta okoli jezera je ozka!)
V tem opisu gre za gibanje v smislu premikanja z enega mesta na drugo; če vas zanimajo fizične aktivnosti, ki so na voljo, poglejte
tole povezavo.
Postanek med kolesarjenjem na južni strani Velikega jezera
Na Mljetu je ena bencinska črpalka in en hotel – iz tega lahko sklepate, da je tudi ponudba hrane skromnejša kot na celini. Temu se je pač treba prilagoditi – če menite, da se mora svet okoli vas prilagajati vam, potem je bolje, da se odpravite kam drugam. ;-)
Potujoča pekarna
Vsega seveda nima smisla pripeljati od doma: sadje ali zelenjava ne bo zdržala dva tedna, tudi hladilniki v počitniških apartmajih niso prirejeni za velike zaloge. Od doma prinesite stvari, ki jih že v Sloveniji ne najdete za vsakim vogalom.
... Bourbon (na steni je napis KONKI) v naselju Polače.
Otočanka pravi, da lastnik gostilne Vicko Sršen že dolgo pretirava s cenami in da so nekateri gostje za večerjo plačali tudi blizu 10.000 €. Gostilna je postala razvpita leta 2016, ko je skupina petih ljudi za večerjo plačala okoli 3600 €, pri čemer je bila največja postavka steklenica arhivskega vina Stagnum iz leta 1993: stala je 21.000 kun (več kot 2.800 €). To vino je gostom ponudil natakar, jim pa ni povedal, da gre za redko arhivsko vino in kolikšna je njegova cena (vinske karte gostje niso videli, so pa dobili jedilni list s cenami hrane). Natakar jim je na koncu celo izdal samo listek, na katerem je pisalo: "To ni račun. Služi samo za pregled zneska plačila."
Vas zanima, kje izdelujejo vino, ki ga zgoraj omenjeni iznajdljivi gostilničar na Mljetu prodaja po neverjetnih 2800 € za buteljko? Ta vinska klet je sicer na Pelješcu, vendar sem jo zaradi zanimive zgodbe vključil v to spletišče. Za ogled kleti je treba na zadnjem odcepu za trajektno pristanišče Prapratno nadaljevati vožnjo po glavni cesti še 6 km – do naslova Boljenovići 15.
razglednik nad Velikim jezerom
Na spletni strani nacionalnega parka Mljet in Wikipedije je tudi fotografija Velikega jezera ob sončnem zahodu:
Fotka daje vtis, kot da je bila posneta s helikopterja ali drona, ampak ker so vrhovi dreves na spodnji strani slike videti precej blizu, je možno, da je bila posnetek narejen z dovolj visokega in ne preveč oddaljenega hriba. Pogled na zemljevid otoka pokaže, da bi ta vrh lahko bil Montokuc.
Mljet vam nudi tudi raziskovalne užitke povsem drugačne sorte
JLA je zasedla mnoge razgledne točke (v okolici Ljubljane npr. hriba Krim in Pasjo ravan), ker pa so imeli jugoslovanski generali stalno obsesijo, da jih bo nekdo napadel, je bila vojska prisotna tudi na otokih. Nekateri vojaški objekti na otoku so vsem na očeh (npr. na Velikem Planjaku), drugi so pa precej bolj skriti – in zato še bolj zanimivi. Ekspedicija v podzemlje nam razkrije povsem drugačen (in popolnoma nedokumentiran) detajl z otoka ...
Veliki grad je najvišja vzpetina na otoku (514 m). Hrib je nad vasjo Babino Polje, približno na sredini otoka. Pot na vrh je dobro označena in je del Mljetske planinske transverzale. Ker smo na najvišji točki na otoku, imamo tudi najširši razgled (če je ozračje čisto).
Velik Planjak in Grabova glava sta najvišja vrhova znotraj nacionalnega parka. Ker sta blizu skupaj, je smiselno, da ju "obdelamo" z enim obiskom. Z Velikega Planjaka je lep razgled na sever (vidimo Pelješac in nekaj otočkov pred Polačami), zanimiva pa je tudi konstrukcija na vrhu z nekakšnim velikim daljnogledom. Z Grabove glave je zanimiv pogled proti zahodu, saj vidimo vstop v Solinski kanal in del Velikega jezera. Na poti boste uživali v miru, ker horde turistov teh dveh vrhov ne poznajo.
Levo Veliki gradac, desno Montokuc, v sredini najverjetneje Mikina glavica
Če bi bil Veliki Gradac lociran nekje drugje, bi bil povsem nepomembna vzpetina. Ker pa je tik ob Velikem jezeru in zelo blizu vstopa v nacionalni park, poleg tega pa je lahko dostopen, je dober cilj za tiste, ki jim je Montokuc predaleč in prezahteven, obenem pa radi uživali v pogledu na Veliko jezero od zgoraj.
Odisejeva špilja ni kraška jama npr. v smislu Postojnske jame, temveč je to približno 50 m globoka luknja premera kakih 20 m, ki ima stranski podzemni vhod z morja. Je ena od najbolj znanih naravnih znamenitosti otoka. Špilja je izven nacionalnega parka in je dostopna brezplačno. Do izhodišča se pripeljemo z avtom, nato se po stezi peš spustimo približno 130 m, za pot do cilja pa porabimo približno 20 minut.
Solominji rat je predel med Velikim in Malim jezerom. Njegov vrh je Njivicam najbližja vzpetina. Nadmorska višina vrha je 53 m, cesta je približno 5 m nad morjem, torej bo vrh mala malica in smo na njem v desetih minutah? Teoretično ja, če bi obstajala pot nanj, ker pa je ni (niti na zemljevidih niti v naravi), je vse skupaj precej bolj komplicirano.
Ko gledamo zemljevid skrajno zahodnega dela otoka, opazimo, da se od Pomene proti jugozahodu vije ožja in slabša cesta od tiste, po kateri pridemo v Pomeno, nato cesta obkroži zaliv Lokva, se nadaljuje proti severu in se počasi obrača proti zahodu. Blizu rta Sparožni rat se obrne ostro levo proti jugozahodu in se potem konča "in the middle of nowhere" še preden doseže Goli rat. Ker teren ni visok, bi človek tam pričakoval zanimive razglede in stik z odprtim morjem – vsekakor vredno ogleda.
Put Vrta je z vidika planinca na prvi pogled čudna reč – marsikaj sem že prehodil, a moram priznati, da v začetku nisem povsem dojel ideje te poti. Pot se začne na polju Velika Poma, se postopno dvigne na višino okoli 100 m in se počasi spusti do zaliva na zahodni strani otočka sv. Marije. Pot je široka (občasno lahko hodita dva človeka vštric) in tako označena, da so markacije dobro vidne, ne glede na to, iz katere smeri prihajamo. Hodimo skozi gozd, občasno v daljavi vidimo morje – in to je vse ... Skoraj vse.
Južno od vhoda v Solinski kanal sta dva zaliva; pri drugem (posebej pri njegovem notranjem delu, ki se imenuje Uvala Male blace) se ob pogledu na zemljevid zdi, da smo na otoku našli še tretje "jezero". Ker je predel izven turističnih poti, bi morala biti plaža tako rekoč rajska. Ogled na kraju samem nam da povsem drugačno sliko: voda je sicer kristalno čista in morsko dno se odlično vidi, obala pa je polna vsakovrstnih smeti in zato človeka povsem odvrne od tega, da bi zaplaval (stanje od leta 2016 do 2019; leta 2020 se je stanje bistveno izboljšalo).
Celotna jama je lahko dostopna. Vidna je postala zato, ker se je podrl del stropa. Od daleč deluje malce neugledno in miniaturno, ko se približamo, pa ugotovimo, da ne gre za votlino velikosti pasje ute, kot se morda zdi na prvi pogled – velikost je primerljiva s hišo. Kakih posebnih barv ni videti – prevladuje siva barva skal in mestoma črnina neznanega izvora.
Pred skoraj 200 leti, ko je France P. obiskal Mljet, si je ob pogledu na podrto drevo prek poti proti Zlim stijenam naredil takle zapisek v beležko: "Naenkrat se na poti podrto drevo pojavi, tako veliko, da smo komajda čezenj zlezli. Čeprav je večina drevesa že suha bila, smo vunder nekaj zelenih iglic na njem uzrli. Jako zanimiva slika!"
"Kam greš na dopust?" me med kosilom vpraša Darja.
"V Novigrad. Pa ti?"
"Na Unije."
Sledi kratka debata, v kateri omenim, da imam rad toplo vodo.
"Potem bi bil pa zate prava stvar Mljet!"
"Mljet?" O Mljetu vem samo to, da je nekje v Dalmaciji.
"Tam sta dve jezeri, ki sta povezani z morjem in v njih je voda toplejša kot v zunanjem morju."
Ob tem podatku zastrižem z ušesi – morska voda mi je zares všeč šele, ko ima vsaj 26 stopinj.