Mljet

Aktivnosti v narodnem parku

plavanje
veslanje
kolesarjenje
hoja

Najprej nekaj uvodnih pojasnil:
Mali most je most med Malim in Velikim jezerom
Veliki most je most med Velikim jezerom in Solinskim kanalom
Soline pisane z veliko začetnico so naselje ob vhodu v Solinski kanal
Vratosolina je vhod v Solinski kanal z morja
Pristanište ni katerokoli pristanišče (hrvaški izraz za pristanišče je luka), temveč kraj, kjer je uprava parka (je pa res, da tam tudi pristane ladjica, ki pelje na otok sv. Marije)

Približne razdalje:
Mali most – Pristanište: 1,5 km
Mali most – Soline: 4,5 km + 200-300 m do konca ceste
Mali most – Vratosolina (po južni strani jezera): 5,9 km
Mali most – Pomena: peš 1 km po najkrajši poti; najkrajša razdalja s kolesom (delno po makadamu): 1,5 km
Mali most – Njivice: 700 m
Veliki most – Vratosolina (južna stran): 1,5 km
Veliki most – začetek naselja Soline: 700 m
Veliki most – obala ob otočku sv. Marije: 1,5 km

Plavanje

Na morje gremo zato, da plavamo, a ne? Zato kakšna posebna tozadevna navodila niso potrebna.

Najbolj obljudene lokacije:
- področje okoli Malega mosta
- področje okoli Velikega mosta
- morje pred hotelom Odisej je seveda tudi vedno polno ljudi; menim, da je plavanje tam izguba časa, če imate kilometer stran tako zanimiv kraj, kot je Malo jezero.

Plavanje je izrecno prepovedano s ceste ob jezeru proti zahodni strani otočka sv. Marije ter na mestih, kjer pristajajo ladjice, ki prevažajo obiskovalce parka na ta otoček (ožji del Pristaništa in mesto pristanka ob Malem mostu).

Izven teh mest lahko plavate praktično kjerkoli vam je všeč: poiščite si kotiček, kjer 50 m levo in desno ne bo nikogar, pa boste imeli zasebno plažo. Ker je obala zelo razgibana, si lahko mesto za plavanje poiščete tudi glede na to ali želite biti na soncu ali v senci in predvsem glede na smer vetra (tudi kadar piha, je možno najti povsem brezvetrne zalivčke).

Nekaj mest, kjer je možno plavanje na drugo stran:

• Solinski kanal lahko preplavamo kjerkoli (od zadnje hiše je prek kanala nekaj čez 100 zavesljajev)
• na Njivicah 2 je najkrajša razdalja na drugo stran Velikega jezera (okoli 60 zavesljajev)
• če plavate na otoček sv. Marije, ne skušajte plavati proti zahodni strani otočka – tam pristajajo ladjice in čolni in nasploh je tam največ pomorskega prometa; plavanje z južne in zahodne strani pa ni problematično
• Malo jezero je možno zlahka preplavati tam, kjer razdalja ni prevelika (če npr. začnemo kakih 50 m jugozahodno od Malega mosta, pridemo na drugo obalo s 110 do 120 zavesljaji); dobri plavalci ga lahko preplavajo tudi prek sredine in če je potrebno, počivajo ob rumeni boji na sredini jezera; če imate ob sebi veslača s čolnom, je seveda možno preplavati katerokoli razdaljo v jezeru (odvisno od kondicije).

Veliko ljudi skače v vodo, le redki pa znajo skočiti ven iz vode (foto: družina Šmigovc)

Plavanje okoli malega jezera
Olgo je v nekem trenutku prijelo, da bi plavala okoli Malega jezera. Pred tem sem prehodil pot okoli jezera, zato sem vedel, da pot ni tako kratka (Olga si je predstavljala, da je jezero bolj okrogle oblike, za vsak slučaj pa te domneve ni preverila na zemljevidu), vendar sem v trenutku neprištevnosti pristal na ta predlog. Navsezadnje ves čas plavaš blizu obale in tudi če človeku zmanjka moči, že nekako pride do obale. Sam plavam nekoliko hitreje kot Olga, zato sem se običajno po kakih 100 m ustavil in jo počakal. Nekateri ljudje jamrajo, ko temperatura morske vode preseže 25 stopinj, češ da je strašno vroče. Ob koncu avgusta je v Malem jezeru temperatura vode vsaj 27 stopinj, kar se zdi izjemno vroče – ampak le, če si v vodi kratek čas. Če je telo daljši čas v vodi s temperaturo, ki je okoli 10 stopinj nižja od temperature telesa, se bo začelo ohlajati. Med gibanjem pa toplota s telesa še intenzivnej prehaja na vodo. Sam nimam kaj prida maščobnih oblog, zato se mi telo ohlaja še hitreje. Kakorkoli: kljub vodi s 27 stopinjami me je še pred polovico poti začelo zebsti. Na dveh tretjinah me je že tako zeblo, da sem moral iti na kopno in se ogreti na soncu. Potem sem nadaljeval s plavanjem – a sem zelo hitro spet začutil hlad. Takrat sem Olgi rekel: "Sorry," in brez pavze odplaval do izhodišča. Časa plavanja nisva preverjala, ampak čisto možno je, da je vse skupaj trajalo kaki dve uri.
Kot povzetek: izkušnja je bila zanimiva, ni pa bila prijetna in je ne bi ponovil niti v najhujših sanjah. Pravi način, kako obkrožiti Malo jezero, je veslanje.

Veslanje

Pri Malem mostu (blizu mesta, kjer posojajo kolesa) si je možno sposoditi eno- in dvosedežne kajake in kanuje. Najem čolna je kar drag: v Babinih Kućah stane enourni najem 15 €, 6-urni najem stane 40 €, 24-urni najem stane 60 €, tedenski najem stane 120 € (stanje: september 2023). Cene pri Malem mostu so še višje.


Takle kanu si lahko sposodite v parku
Ker imata jezeri razmeroma majhno površino, se na njih ne razvijejo posebej visoki valovi, zato sta obe jezeri zelo primerni za veslanje. Celo kadar piha veter, je vsaj ob eni obali zavetrje. Glede na plimo in oseko voda teče v eni ali drugi smeri in kadar želimo čim bolj izkoristiti tok, veslamo nekje na sredini, kadar veslamo v nasprotni smeri, se držimo obale.

Glede na navedeno menim, da je čoln najbolje pripeljati s sabo. Če nimate plastičnega čolna, lahko kupite napihljivega; v poletnih akcijah je pri enem od večjih slovenskih trgovcev najcenejši čoln stal okoli 80 evrov (Intex Explorer K2). Meni se je zdel preokoren: čoln je preširok (in ima zato velik upor), ima previsoke stranice (zato je problematično veslanje za manjše ljudi) in je prekratek (zato ima slabše hidro- in aerodinamične lastnosti)). Sam sem kupil Intex Challenger K2:


Takle kanu lahko zapakiran pripeljete v prtljažniku avta
Zadeva je sicer precej dražja od prej omenjenega modela (130 evrov + 10 evrov za poštnino – obe ceni sta iz leta 2018) – vendar je v kategoriji napihljivih kanujev še vedno zelo poceni. V primerjavi z Explorerjem je 15 cm ožji, 39 cm daljši in (ne vem koliko) nižji – kar vse pripomore k boljši aerodinamiki in hidrodinamiki, zaradi manjše površine nad vodo pa je čoln manj občutljiv na veter. Zadeva je seveda prvenstveno namenjena veslanju na mirnih vodah (jezera in mirne reke) – veslanje ob običajni morski obali utegne biti ob valovanju precej manj prijetno. Zaradi bočnih zračnih komor je čoln precej bolj stabilen kot plastični čolni in se je treba zelo potruditi, da se prevrne. Čoln ima dve zračni komori in če se ena predre, ima druga še vedno toliko vzgona, da vam precej pomaga pri plavanju proti obali. Kadar veslate zelo daleč od obale, je itak treba imeti reševalni jopič.
Zapakiran čoln ima velikost srednje velikega kovčka.

Povzetek: veslanje je zanimiva popestritev dopusta in lahko si najprej kupite poceni varianto, da vidite, ali vam ta vrsta rekreacije sploh ustreza. Če vam ne, ne zapravite veliko denarja za zgrešeno investicijo (čoln še vedno lahko prodate po polovični ceni ali ga komu podarite). Če pa ugotovite, da je veslanje zanimivejše početje, kot se zdi ob pogledu od daleč, si čez čas kupite boljši čoln (glede na zmogljivosti lahko cena čolna naraste na več tisoč evrov – vmes je pa ogromno takih in drugačnih možnosti).

Cilji veslanja so očitni:

• Veslanje okoli Malega jezera v eni in drugi smeri (za potešitev firbca si lahko še od blizu ogledate rumeno bojo na sredi jezera – tam hrvaški hidrometeorološki zavod meri temperaturo morja).
• Veslanje po Velikem jezeru. Veslati sem začel kak mesec pred odhodom na morje, tako da kake posebne veslaške kondicije nisem imel, zato Velikega jezera nisem poskusil obkrožiti v enem zamahu, Olgo pa je vedno zagrabila panika, kadar je videla ladjico, ki je plula na relaciji Mali most – Pristanište – otoček sv. Marije. Tako sva po južni strani z Njivic priveslala do otočka, ga obkrožila in se potem vrnila v isti smeri. Po severni strani sva z Njivic veslala do Velikega mosta in po isti poti nazaj. Ostala nama je še povezava teh dveh smeri, pa seveda veslanje po Solinskem kanalu.

Med veslanjem pogosto naletite na lepo samotno obalo, kjer lahko pristanete in zaplavate, zato je dobro imeti s sabo brisačo in rezervne kopalke, za daljše ture pa še vodo in malico.

Kolesarjenje

Več o cenah in lokacijah najema koles je tukaj, prav tako so tam opisani razlogi, zakaj je smiselno kolo pripeljati s sabo.

Čisto kolesarski izleti:

• okoli Velikega jezera – približno 9 km (pot je na vzhodni strani vsekakor zanimivo podaljšati do konca – do vstopa v Solinski kanal (Vratosolina) – na obeh straneh Solinskega kanala)
• pot zahodno od Pomene
• do Pomene (izkaže se, da je ta "izlet" treba ponoviti večkrat, saj je v Pomeni najbližji vir hrane); čeprav je Pomena zelo blizu Malega jezera, je vmes precejšnja vzpetina; na vstopu v Pomeno ima klanec naklon 8 %.
• do vasi Goveđari
• do naselja Polače
• opozorilo (da ne bi po nepotrebnem izgubljali časa in energije): za cesto nad potjo prek solin (na zemljevidu parka označena kot "Put Kneža polja") se na zemljevidu zdi, da je zelo razgledna – ampak tisto je neka servisna cesta (morda za lažji pristop gasilcev v primeru požara – drugega smisla te ceste ne vidim), ob kateri so visoki borovci – skratka: razgledi na poti niso vredni omembe.

Malega jezera ni možno obkrožiti s kolesom (oziroma: je možno – ampak samo za hude manijake, gotovo pa ni prijetno) – Malo jezero je treba obkrožiti peš. Poleg tega nam kolo močno skrajša čas za dostop do nekaterih krajev, kjer je treba vsaj del poti iti peš (vzponi na hribe, dostop do odprtega morja).


Postanek je včasih zanimivejši od vožnje

Hoja

V parku je veliko pešpoti – nekatere so samoumevne in ne rabite kakih posebnih navodil (npr. če želite peš obkrožiti Veliko ali Malo jezero). Pri poteh izven asfalta je koristno imeti zemljevid.


Na sprehodu okoli Konštarja med Babinimi kućami in Pristaništem
Z zemljevidom v roki se nam odpre množica novih poti (v grmovju je občasno sicer videti veliko stezic, a človek nikoli ne ve, kam (če sploh kam) peljejo. Steze izven ceste (na zemljevidih označene kot steze za pešce) so primerljive z našimi hribovskimi potmi. Veliko in Malo jezero je možno obhoditi tudi v natikačih, za zahtevnejše ture pa bodo udobnejši hribovski čevlji.

Ne hodite po stezicah brez kakega navigacijskega pripomočka (zemljevid ali GPS ali kar oboje) – na več mestih v parku so celo table, ki eksplicitno prepovedujejo hojo izven označenih poti. Gozd je na Mljetu precej gost in če ne pridete do razgledne vzpetine, lahko hitro zabredete neznano kam (veliko ljudi se danes, žal, ne zna več orientirati po soncu). Če je bilo na poti nekaj križanj z drugimi stezami, je skoraj nemogoče, da bi se vrnili na isto točko.

Napotki za gibanje po Mljetu so torej podobni napotkom za hojo po hribih.

Nekaj zanimivih ciljev:

• Montokuc (hrib višine 253 m; od tu je možno posneti najboljše fotke)
• Veliki Gradac (hrib višine 151 m; razgled sicer ni tako obširen kot z Montokuca, je pa takoj za njim (če vam je Montokuc previsok)
• Veliki Planjak in Grabova glava (najvišja vrhova v narodnem parku Mljet, zanimivi razgledi, lahek dostop, neobljudeno; v prihodnosti bo na Planjaku planinska koča)
• pot prek solin (prijetna pot ob obali, vzhodno od Solin)
• pot zahodno od Pomene (zanimivi razgledi)
• Zakamenica (klifi; najbolj impresivna (posebej ob visokih valovih, ki nastanejo, kadar piha močan južni veter) je skoraj navpična stena, ki ji domačini rečejo amfiteater).
• Put Vrta (stara pot od Pomene do obale blizu otočka)
• Veliki grad (najvišji hrib na Mljetu, izven narodnega parka, nad naseljem Babino polje (oz. nad Odisejevo špiljo)
• Odisejeva špilja (s kratkim plavanjem skozi podzemni prehod pridemo v luknjo; morje v njej ima sredi dneva intenzivno modro barvo; izven narodnega parka, pod naseljem Babino polje).

Zadnja sprememba besedila: september 2023