Mljet


Gibanje v nacionalnem parku Mljet

V tem opisu gre za gibanje v smislu premikanja z enega mesta na drugo; če vas zanimajo fizične aktivnosti, poglejte tole povezavo.
Gibanje v nacionalnem parku je brezplačno – razen če želite priti do Velikega ali Malega jezera – potem morate plačati vstopnino.
V tem opisu je nekaj pojasnil prav glede gibanja v najzanimivejšem delu parka: okoli Malega in Velikega jezera ter Solinskega kanala.
Možnosti so naslednje:

avto
kolo
vlakec
ladjica
hoja

Najprej nekaj uvodnih pojasnil:
Mali most je most med Malim in Velikim jezerom; prek Malega mosta pelje cesta, ki speljana ob obali Velikega jezera; Mali most je normalno prevozen za vsa vozila.
Veliki most je most med Velikim jezerom in Solinskim kanalom; most ima stopnice, kar pomeni, da gremo lahko prek njega peš ali s kolesom; že skuter bi bilo zelo težko spraviti čez.
Soline, pisane z veliko začetnico, so naselje ob Solinskem kanalu.
Vratosolina je vhod v Solinski kanal z morja.
Pristanište ni katerokoli pristanišče (hrvaški izraz za pristanišče je luka), temveč kraj, kjer je uprava parka (je pa res, da tam tudi pristane ladjica, ki pelje na otok sv. Marije).

Približne razdalje:
Mali most – Pristanište: 1,5 km
Mali most – Soline: 4,5 km + 200-300 m do konca ceste
Mali most – Vratosolina (po južni strani jezera): 5,9 km
Mali most – Pomena: peš 1 km po najkrajši poti; najkrajša razdalja s kolesom (delno po makadamu): 1,5 km
Mali most – Njivice: 700 m
Veliki most – Vratosolina (južna stran): 1,5 km
Veliki most – začetek naselja Soline: 700 m
Veliki most – obala ob otočku sv. Marije: 1,5 km

Cesta pelje po severni in južni strani Solinskega kanala ter po severni in južni strani Velikega jezera. Asfalt je najboljši okoli Pristaništa (Bog je najprej sebi brado ustvaril – tam je uprava parka). Okoli Malega jezera je pešpot.

Avto

Če med dopustom ne bivate nekje ob Velikem jezeru ali v Solinah in ste prišli z avtom samo na obisk v nacionalni park, morate avto na vstopni točki (Vrbovica) pustiti na parkirišču. Če bivate nekje ob Velikem jezeru ali v Solinah, se lahko z avtom pripeljete do hiše, kjer boste nastanjeni.

Ko pripeljete na vstopno točko v park in plačate vstopnino, prosite tudi za papir, ki vam ga bo podpisal stanodajalec in s katerim lahko naslednjič (če zapustite ožje območje okoli Velikega jezera) brez posebnih pogajanj spet pripeljete v park.

Avto je najprikladnejše prevozno sredstvo, da pridete do lokacije, kjer boste bivali, za prevoz po cesti okoli Velikega jezera pa je skrajno neprimeren: vožnja avta po ozkih cestah je zelo travmatična, čeprav je dovoljena (med Njivicami in Solinami), ko plačate vstopnico. Cesta je tako ozka, da je zoprno že srečanje s kolesarji, kaj šele z drugim avtom (širina ceste je na južni strani Velikega jezera približno 3 m, na severni strani na novejšem delu ceste malo več). Če želite obiskati še kak drug kraj na Mljetu (npr. Odisejevo špiljo z modro vodo, najvišji vrh otoka Veliki grad, mivkaste plaže na Saplunari itd.), je seveda treba iti z avtom, za prevoz znotraj parka pa je najbolj uporabno kolo.

V prejšnjih letih je v turistični sezoni vozil brezplačni kombi od Polač do Pristaništa.

srečanje pešcev z avtom
Srečanje pešcev z avtom (cesta okoli jezera je ozka!)

Kolo

Kolo je možno najeti na več točkah v parku (ob vhodu v park, kjer plačate vstopnico, ob Malem mostu, v Pristaništu, Pomeni, Polačah, Babinih kućah, Solinah in verjetno še kje). Cene so kar zasoljene: v izposojevalnici ob Malem mostu ena ura stane 40 kun, 3-6 ur 120 kun, od 9.-19.h 180 kun, 24 ur stane 240 kun in en teden stane 650 kun (podatek iz leta 2018). Delovni čas te izposojevalnice je od 9.h do 19.h.

Izposojevalnica koles ob Malem mostu
Izposojevalnica koles ob Malem mostu

Kjerkoli boste bivali, se bo prej ali slej pojavila potreba po kolesu – in to ne za eno ali dve uri ali 24 ur, temveč stalno (oziroma naključno, ob vročih dnevih pa predvsem zjutraj in zvečer). Najem kolesa je torej smiseln samo, če pridete za dan ali dva ali ste brez avta.

Če ste z avtom, je kolo del obvezne počitniške opreme. Kolo z manjšimi kolesi (tipa Pony) je možno zložiti tako, da zavzema manj prostora kot kovček. Če imate kolo stalno na voljo, je življenje bistveno lažje: denimo, da bivate na Njivicah in želite iti na Montokuc: zapeljete se do naselja Soline (malo več kot 5 km) in od tam nadaljujete peš. Včasih se zazdi, da bi bil dober posnetek sončnega zahoda z Velikega gradca – v tem primeru je treba najprej voziti 13 minut s ponijem, nato je še 10 minut vzpona; tudi če se na fotografiranje spomnite pol ure pred sončnim zahodom, boste dobili dobre fotke. Nadalje je kolo zelo uporabno, kadar je treba iti v Pomeno po hrano. Ker je cesta mestoma dokaj strma, je koristno z enim obiskom nakupiti čim več, kar rešimo tako, da s sabo vzamemo nahrbtnik in prtljažnik za na kolo.

Če primerjamo tedenski najem kolesa v parku z nakupom kolesa, vidimo, da se najem ne splača: tedenski najem stane 93 evrov – za ta denar pa lahko na Bolhi kupite čisto spodobno kolo (in ga celo pripeljete nazaj z dopusta). Bolj podjetni bi ga lahko celo izposojali po nižji ceni od uradnih izposojevalnic.

Skratka: če bi se moral odločiti samo za en predmet, ki ga je treba vzeti na Mljet, bi izbral kolo (celo pred kopalkami – te lahko kupim v Pomeni).

Ljudje na cesti ob Velikem jezeru
Skupina ljudi na cesti ob Velikem jezeru

Okoli jezera je treba voziti previdno, ker se skupine ljudi praviloma gibljejo v tropih (podobno kot ovce – glejte zgornjo sliko), tako da zasedejo celotno širino ceste (to velja za pešce in kolesarje), med sabo se glasno pogovarjajo, zato kolesarja, ki se jim približa od zadaj, sploh ne slišijo (zvonec je obvezni del opreme!). Treba je priznati, da je cesta pred upravno zgradbo parka v Pristaništu označena kot Gušićevo šetalište (sprehajališče) – nikjer pa ne piše, da je promet za kolesarje prepovedan. Poleg tega so med obiskovalci tudi Britanci, Avstralci, Japonci, Indijci (in drugi), ki se jim zdi normalno, da kolo vozijo po levi (navsezadnje nikjer ne piše, da je treba voziti po desni, kajne?).

Vlakec

Med turistično sezono v parku vozi električni vlakec. (V letih 2018 in 2019 ni vozil, ker se je nekaj pokvarilo, dobavitelj vlakca pa ni znal rešiti težave (uprava parka mora kot državna ustanova upoštevati zakon o javnem naročanju – ampak najcenejši nakup običajno ni najboljši).)

Če nimate kolesa, je vlakec najbolj priporočljiv način prevoza; brez njega se zdi predel okoli Solinskega kanala silno daleč (če ne bivate v Solinah, seveda). Vlakec vozi od vstopa v Solinski kanal (na severni strani) do Njivic (na zahodni strani). Obvozi približno 2/3 obalne ceste, za kar porabi malo več kot pol ure (vključno s postanki). Na južni strani ne vozi do vhoda v Solinski kanal (Vratosolina). Včasih je bil razlog ta, da je bila cesta od otočka sv. Marije proti vzhodu precej slaba (razpadel asfalt) in eden od "strojevodij" je menil, da vozila ne bi dolgo zdržala na taki poti. Medtem so asfalt na tem delu ceste obnovili, a trase niso podaljšali, čeprav obstajata vsaj dve mesti, kjer bi vlakec lahko obračal.

V parku so trije "vlakci". Vožnja z njimi je brezplačna. Vozni red je obešen na postajališčih. Glede na vozni red se zdi, da vse vožnje lahko opravi en vlakec, zato sta druga dva verjetno v rezervi. Vlakci imajo samo en "vagon", ker je na nekaterih mestih problematično obračanje (npr. končna postaja na Njivicah). Vozila (lokomotive?) imajo električni pogon, z enim polnjenjem prevozijo okoli 50 km – oziroma zdržijo ves dan, če ni preveč potnikov. Akumulatorji se menda precej napolnijo že v pol ure.

Z uporabo vlakca si lahko naredite izlet, ki bi bil sicer v zadnjem delu bolj dolgočasen – lahko greste npr. iz Vrbovice (kjer je parkirišče za avtomobile) na Montokuc. Z vrha se spustite v naselje Soline in če pametno tempirate turo (vzemite si dovolj časa za razgled in fotografiranje z vrha), se lahko z vlakcem odpeljete nazaj vsaj do Pristaništa, lahko pa celo do Vrbovice. Brez vlakca vas čaka skoraj enourna hoja po asfaltu iz Solin do Vrbovice.

Vlakec med postankom na Malem mostu
Strojevodja je pognal mašino, potniki vstopite! (Vlakec med postankom na Malem mostu)

Ladjica

Med turistično sezono vsake pol ure med 8:00 in 19:30 pluje ladjica s Pristaništa prek Malega mosta na otoček sv. Marije v Velikem jezeru (vozni red se prilagaja številu obiskovalcev). Ena vožnja je vključena v ceno vstopnice v nacionalni park, sicer stane povratna karta 5 €. Dve ladjici imata električni pogon in sprejmeta malo večjo skupino potnikov (50 do 75 ljudi). Poleg njiju pluje še manjša ladjica (ali večji čoln), ki sprejme približno 20 ljudi. (Ladjice Moračnik, ki je primerljiva z električno ladjico, praktično ne uporabljajo več). Upravljalci parka iz izkušenj vedo, koliko bo potnikov ob različnih urah in temu prilagodijo izbiro ladjice za prevoz.

vkrcavanje na ladjico
Pristanište: vkrcavanje na ladjico Moračnik, ki pelje proti otočku sv. Marije

Če greste peš po južni strani Velikega jezera in vas ob pogledu otoček sv. Marije zamika, da bi šli nanj, lahko pomahate z rdečo zastavo, ki je ob cesti na zahodni strani otočka, pa vas pride iskat čoln. Vožnja je brezplačna, če boste jedli v (nekoliko dragi) restavraciji Melita na otočku.

Hoja

Kjer ni na voljo nobenega prevoznega sredstva, pač hodimo, tu ni kaj dosti filozofirati ... ;-)
Če vas zanimajo pešpoti v smislu hribovskih tur ali sprehodov, glejte tukaj.

Na sprehodu po Mljetu
Na sprehodu od Pristaništa proti Babinim kućam