Gibanje v narodnem parku

V tem opisu gre za gibanje v smislu premikanja z enega mesta na drugo; če vas zanimajo fizične aktivnosti, ki so na voljo, poglejte tole povezavo.
Gibanje po narodnem parku je brezplačno – razen če želite priti do Velikega ali Malega jezera – potem morate plačati vstopnino.
V tem opisu je nekaj pojasnil prav glede gibanja v najzanimivejšem delu parka: okoli Malega in Velikega jezera ter Solinskega kanala.

avto
kolo
vlakec
ladjica
hoja

Najprej nekaj uvodnih pojasnil:
Mali most je most med Malim in Velikim jezerom; prek malega mosta pelje cesta, ki gre ob obali Velikega jezera
Veliki most je most med Velikim jezerom in Solinskim kanalom; most ima stopnice, kar pomeni, da gremo lahko prek njega peš ali s kolesom v roki; že skuter bi bilo zelo težko spraviti čez
Soline pisane z veliko začetnico so naselje ob vhodu v Solinski kanal
Vratosolina je vhod v Solinski kanal z morja
Pristanište ni katerokoli pristanišče (hrvaški izraz za pristanišče je luka), temveč kraj, kjer je uprava parka (je pa res, da tam tudi pristane ladjica, ki pelje na otok sv. Marije)

Približne razdalje:
Mali most – Pristanište: 1,5 km
Mali most – Soline: 4,5 km + 200-300 m do konca ceste
Mali most – Vratosolina (po južni strani jezera): 5,9 km
Mali most – Pomena: peš 1 km po najkrajši poti; najkrajša razdalja s kolesom (delno po makadamu): 1,5 km
Mali most – Njivice: 700 m
Veliki most – Vratosolina (južna stran): 1,5 km
Veliki most – začetek naselja Soline: 700 m
Veliki most – obala ob otočku sv. Marije: 1,5 km

Cesta pelje po severni in južni strani Solinskega kanala ter po severni in južni strani Velikega jezera. Asfalt je najboljši okoli Pristaništa (Bog je najprej sebi brado ustvaril – tam je uprava parka), dokaj dober je po celotni severni strani, na jugozahodni strani pa do tistega mesta, ki je najbliže otočku sv. Marije – od tam proti jugovzhodu vozimo po makadamu, na katerem je občasno kakšna zaplata silno starega asfalta (geologi si niso povsem enotni, ali ti koščki izvirajo iz triasa, jure ali krede). Okoli Malega jezera je pešpot.

Avto

Kombi vas brezplačno nekajkrat dnevno pripelje iz Polač do Pristaništa.
Avto je najprikladnejše prevozno sredstvo, da pridete do lokacije, kjer boste bivali, za prevoze znotraj narodnega parka pa je skrajno neprimeren: vožnja avta po ozkih cestah narodnega parka je zelo travmatična, čeprav je dovoljena, ko plačate vstopnico. Ceste so tako ozke, da je zoprno že srečanje s kolesarji, kaj šele z drugim avtom (širina ceste je na južni strani Velikega jezera približno 3 m, na severni strani na novejšem delu ceste malo več). Če želite obiskati še kak drug kraj na Mljetu (npr. Odisejevo špiljo, Veliki grad, Saplunaro ipd.), je seveda treba iti z avtom, za prevoz znotraj parka pa je najbolj uporabno kolo.

srečanje pešcev z avtom
Srečanje pešcev z avtom (cesta okoli jezera je ozka!)

Kolo

Kolo je možno najeti na več točkah v parku (ob Malem mostu, v Pristaništu, Pomeni, Polačah, Solinah in verjetno še kje). Cene so kar visoke: v izposojevalnici ob Malem mostu ena ura stane 40 kun, 3-6 ur 120 kun, od 9.-19.h 180 kun, 24 ur stane 240 kun in en teden stane 650 kun. Delovni čas te izposojevalnice je od 9.h do 19.h.

Izposojevalnica koles ob Malem mostu
Izposojevalnica koles ob Malem mostu

Kjerkoli boste bivali, se bo prej ali slej pojavila potreba po kolesu – in to ne za eno ali dve uri ali 24 ur, temveč stalno (oziroma naključno, ob vročih dnevih pa predvsem zjutraj in zvečer). Najem kolesa je torej smiseln samo, če pridete za dan ali dva ali ste brez avta.

Če ste z avtom, je kolo del obvezne počitniške opreme. Kolo z manjšimi kolesi (tipa Pony) je možno zložiti tako, da zavzema manj prostora kot kovček. Če imate kolo stalno na voljo, je življenje bistveno lažje: denimo, da bivate na Njivicah in želite iti na Montokuc: zapeljete se do naselja Soline (malo več kot 5 km) in od tam nadaljujete peš. Včasih se zazdi, da bi bil dober posnetek sončnega zahoda z Velikega gradca – v tem primeru je treba najprej voziti 13 minut s ponijem, nato je še 10 minut vzpona; tudi če se na fotografiranje spomnite pol ure pred sončnim zahodom, boste dobili dobre fotke. Nadalje je kolo zelo uporabno, kadar je treba iti v Pomeno po hrano. Ker je cesta mestoma dokaj strma, je koristno z enim obiskom nakupiti čim več, kar rešimo tako, da s sabo vzamemo nahrbtnik in torbo za na kolo.

Če primerjamo tedenski najem kolesa v parku z nakupom kolesa, vidimo, da se najem ne izplača: tedenski najem stane 93 evrov – za ta denar pa lahko na Bolhi kupite čisto spodobno kolo (in ga celo pripeljete nazaj z dopusta). Bolj podjetni bi ga lahko celo izposojali po nižji ceni od uradnih izposojevalnic.

Skratka: če bi se moral odločiti samo za en predmet, ki ga je treba vzeti na Mljet, bi izbral kolo (celo pred kopalkami – te lahko kupim v Pomeni).

Ljudje na cesti ob Velikem jezeru
Skupina ljudji na cesti ob Velikem jezeru

Okoli jezera je treba voziti previdno, ker se skupine ljudi praviloma gibljejo v tropih (podobno kot ovce), tako da zasedejo celotno širino ceste (to velja za pešce in kolesarje), med sabo se glasno pogovarjajo, zato kolesarja, ki se jim približa od zadaj, sploh ne slišijo (zvonec je obvezni del opreme!) – treba je priznati, da je cesta pred upravno zgradbo parka v Pristaništu označena kot Gušićevo šetalište. Poleg tega so med obiskovalci tudi Britanci, Avstralci, Japonci, Indijci (in drugi), ki se jim zdi normalno, da kolo vozijo po levi (navsezadnje nikjer ne piše, da je treba voziti po desni, a ne?).

Vlakec

V parku so trije "vlakci". Vožnja z njimi je brezplačna. Vozni red je obešen na postajališčih (glede na vozni red se zdi, da vse vožnje lahko opravi en vlakec, zato sta druga dva verjetno v rezervi). Vlakci imajo samo en "vagon", ker je na nekaterih mestih problematično obračanje (npr. končna postaja na Njivicah). Vlakec na južni strani ne vozi do vhoda v soline (Vratosolina), ker je cesta od otočka sv. Marije dalje precej slaba (razpadel asfalt) in eden od "strojevodij" meni, da vozila ne bi dolgo zdržala na taki poti. (Na vprašanje, kdaj bodo na tem delu položili nov asfalt, sem dobil odgovor enega od zaposlenih v parku, da razmišljajo o tem, a ta projekt ni prioriteten.) Vozila (lokomotive?) imajo električni pogon, z enim polnjenjem prevozijo okoli 50 km – oziroma zdržijo ves dan, če ni preveč potnikov. Akumulatorji se menda precej napolnijo že v pol ure.

Vlakec med postankom na Malem mostu
Strojevodja je pognal mašino, potniki vstopite! (Vlakec med postankom na Malem mostu)

Ladjica

Nekajkrat dnevno pelje ladjica z Malega mosta prek Pristaništa na otoček v Velikem jezeru. Ena vožnja je vključena v ceno vstopnice v narodni park. Ladjica Moračnik sprejme malo večjo skupino potnikov (50 do 75 ljudi). Poleg nje vozi še manjša ladjica (ali večji čoln), ki sprejme približno 20 ljudi. Upravljalci parka iz izkušenj vedo, koliko bo potnikov ob različnih urah in temu prilagodijo izbiro ladjice za prevoz. V načrtu je nabava ladjice na električni pogon (izjava enega od zaposlenih v parku; trenutno se ne ve, kdaj bodo dobili ladjico).

vkrcavanje na ladjico
Vkrcavanje na ladjico ki pelje proti otočku sv. Marije

Če greste peš po južni strani Velikega jezera in vas ob pogledu otoček sv. Marije zamika, da bi se odpeljali nanj, lahko pomahate z rdečo zastavo, ki je ob cesti na zahodni strani otočka, pa vas pride iskat čoln. Vožnja je brezplačna, če boste jedli v restavraciji na otočku.

Hoja

Kjer ni na voljo nobenega prevoznega sredstva, pač hodimo, tu ne moremo kaj dosti filozofirati ... ;-)
Če vas zanimajo pešpoti v smislu hribovskih tur ali sprehodov, glejte tukaj.

Na sprehodu
Na poti od Pristaništa proti babinim kućam