ali
Prvega aprila 2021 (brez heca!) je bila ob 20. uri na RTV Slovenija na sporedu oddaja Premagajmo Covid.
Če na posnetku oddaje desno spodaj kliknete besedo "INTERAKTIVNO", se vam med predvajanjem sproti izpisuje, kar govorijo sodelujoči; ob vsakem skoku v novo vrstico se izpiše tudi čas izjave na sekundo natančno. Dele tega besedila sem uporabil v tem zapisu.
Voditeljica oddaje, Elen Batista Štader: "Dr. Štrukelj, Evropska agencija za zdravila bo prihodnji teden znova razpravljala o varnosti cepiva AstraZenece. Nekatere države so zaradi stranskih učinkov cepljenje zdaj prekinile. Kako bi morala po vašem mnenju zdaj ravnati Slovenija?"
Čas: 39:26
Dr. Borut Štrukelj: "Pravzaprav je Evropska agencija za zdravila že včeraj dala tako prvo obvestilo. V tem tednu so zelo intenzivno sedeli skupaj z neodvisnimi strokovnjaki s področja internistike. Pravzaprav so res pobrali, če lahko rečemo temu, smetano raziskovalcev in ugotavljali sledeče: da so tako imenovani možganski krvni strdki izjemno redek zaplet, mogoče predvsem pri ženskah, ampak takoj povemo številko; to je mogoče en do dva na milijon. Odvisno, kje. V Nemčiji je bilo tega nekoliko več, pa zopet v teh okvirjih, v Angliji manj."
Poskusimo ta podatek preveriti na spletu. Iz članka z naslovom Why U.S. Approval of the AstraZeneca Covid-19 Vaccine Is Taking So Long z datumom objave 29. marca 2021 izvemo, da je bilo v Evropi s tem cepivom do prvih dni marca cepljenih okoli 17 milijonov ljudi in med njimi so se pri 37 pojavili krvni strdki. Če 37 delimo s 17, dobimo število primerov na milijon: 2,18. Torej ne "en do dva", temveč več kot dva.
Če o cepivih razpravljajo branjevke na tržnici, je podatek "en do dva" približno dober, od doktorja znanosti pa pričakujemo natančnejše podatke.
V resnici je bilo tovrstnih primerov dosti več (je pa res, da ta podatek v času oddaje ni bil znan): v Reutersu je 7. aprila pisalo, da je bilo skupaj 169 primerov po 34 milijonih cepljenih s cepivom AstraZeneca; to je pet na milijon ljudi.
Poglejmo še stanje v Nemčiji. Moja nemščina je na zelo osnovni ravni, zato si moram pomagati s prevodi v angleščino. Eden od virov (med prvimi zadetki na Googlu) je Deutsche Welle. Pred desetletji je bila to samo radijska postaja, danes pa ponuja tudi vsebine v drugih oblikah. Povzetek stanja je v članku z naslovom Germany's COVID vaccinations hit Easter snag.
Več konkretnih podatkov je v članku, ki je bil objavljen dan prej (30. marca 2021): Germany restricts use of AstraZeneca vaccine to over 60s in most cases. Iz članka izvemo, da je bilo do 18. marca v Nemčiji s cepivom AstraZeneca cepljenih 1.680.000 ljudi (vir: ECDC). Od teh je v 31 primerih prišlo do možganske venske tromboze. V dveh primerih je šlo za moška, medtem ko je bilo pri ženskah kar 29 takih primerov (v starosti od 20 do 63 let). Devet od teh ljudi je umrlo. Predpostavimo, da je bilo cepljeno približno enako število moških in žensk. Ker bom v nadaljevanju podatek primerjal s podobnimi zapleti pri kontracepciji, se bom fokusiral na žensko populacijo. Z AstraZeneco je bilo torej cepljenih približno 840.000 Nemk (0,84 milijona; to je polovica od 1.680.000). Število primerov krvnih strdkov je 31 deljeno z 0,84, kar znese malo manj kot 37 primerov na milijon žensk (preračunano na celotno populacijo (moški in ženske) pa 18,5 na milijon).
Ta napaka je bistveno večja od prejšnje (še enkrat citiram dr. Štruklja: "en do dva, v Nemčiji nekoliko več, vendar v teh okvirih"). Če je bila prva napaka (delež krvnih strdkov pri cepljenih v celotni Evropi) pogojno zanemarljiva, ta gotovo ni več: tovrstnih primerov je bilo v celotni populaciji vsaj devetkrat več(!), kot je navedel dr. Štrukelj, ker pa je on v nadaljevanju naredil primerjavo s podobnimi zapleti pri rabi kontracepcijskih tablet, je v ženski populaciji teh težav vsaj 18-krat več od njegovih podatkov. Glede na to, da so doslej cepili predvsem starejše, je delež zapletov pri "fertilni populaciji" (terminologija dr. Štruklja) še bistveno večji.
Če je bila napaka pri prvi oceni še sprejemljiva za debato na tržnici, je ta podatek uporaben kvečjemu za gostilniške debate – in to šele potem, ko je bilo popitih že toliko kozarcev, da jih sodelujoči ne znajo več prešteti.
Novica na Deutsche Welle je bila objavljena dva dneva pred slovensko TV oddajo, ki jo komentiram, in lahko predvidevamo, da je bila objavljena tudi v drugih medijih. Predstavljam si, da je v obilici informacij težko tekoče spremljati vse podatke – ampak kdor tega ne zmore, naj pač ne hodi predavat na TV.
Ker gre za razmeroma redke primere težav, je vprašanje, kako resno jih zdravstveni delavci sploh obravnavajo – iz preteklosti vemo, da zdravniki v Sloveniji zanikajo kakršnekoli resne posledice pri cepljenih otrocih. Dobro je, da vsaj Nemci bolj temeljito obravnavajo tovrstne težave, sicer bi jih preprosto spregledali. Na svetovni ravni je namreč zapletov bistveno manj kot v Nemčiji: v Reutersu je 7. aprila pisalo, da je bilo vsega skupaj 169 primerov po 34 milijonih cepljenih s cepivom AstraZeneca; to je pet na milijon ljudi, oz. (nekoliko poenostavljeno) 10 na milijon žensk. Če predpostavimo, da so doslej cepili predvsem starejše, problemi pa se pojavljajo pri ženskah, ki so mlajše od 60 let, je pri tej skupini pogostost verjetno večja kot 20 na milijon.
Mimogrede za hip skočimo v drugo oddajo: v Dogodkih in odmevih 6. aprila ob 15:30 na radiu Slovenija je dr. Štrukelj dal še eno napačno izjavo (približno sedem minut in 10 sekund po začetku (vključno z uvodom novinarke)): "Če verjamete, da boste dobili strdek, potem igrajte loto. To je približno isto – ena na milijon, al' pa dva."
Joj, številke pa res niso prijateljice dr. Štruklja: res je, da ni povedal, s katerim dobitkom v igri loto je primerjal pojavnost krvnih strdkov (slovenska verzija igre loto ima več kot 20 različnih dobitkov) – predpostavimo, da je imel v mislih sedmico. Glede na podatek na spletišču Loterije Slovenija je verjetnost, da zadenemo najvišji dobitek, 1 : 15.380.937. Če bi bila taka verjetnost za krvne strdke, v Nemčiji v začetku aprila ne bi imeli še nobenega tovrstnega primera (in ne bi bilo nobenih razprav v zvezi s tem); prvi primer strdka bi se pojavil šele, ko bi bilo z AstraZeneco cepljenih več kot 15 milijonov Nemk (kot sem že napisal: do 18. marca je bilo cepljenih samo okoli 840.000 Nemk in 29 od njih je dobilo trombozo; ta se je torej pojavila v enem primeru na malo manj kot 29.000 žensk; verjetnost za krvne strdke je torej približno 500-krat večja od verjetnosti za sedmico!).
Potem je pa že boljša izjava dr. Alojza Ihana: "Vsa cepiva so varna, cepiva proti Covidu-19 so pa najbolj varna." (Navajam po spominu iz ene od oddaj radia Slovenija – žal si datuma in imena oddaje nisem zabeležil.) Tu vsaj ni nobenih številk in pravzaprav nimamo s čim polemizirati ... ;-) Zadeva je zreducirana na verjetje – znanost kot nadomestek za vero?
Morda bo kdo rekel, da je dr. Štrukelj z nižjimi podatki skušal pomiriti javnost – ampak uporaba napačnih podatkov za pomirjanje javnosti je gotovo popolnoma zgrešena metoda (nekateri se še spomnimo Černobila). Je pa dosegel to, da bomo v prihodnje dvomili o vsaki njegovi besedi.
Gremo nazaj na oddajo Premagajmo Covid, okoli 40:15, isti dr. Štrukelj: "Po drugi strani pa imamo fertilno populacijo – žensk na kontracepcijskih sredstvih, torej peroralnih kontraceptivih, kjer je globoka venska tromboza prisotna več kot v 1100 primerih na en milijon."
Ker smo pravkar ugotovili, da dr. Štrukelj ni zanesljiv vir za številčne podatke, se najprej vprašajmo, ali je res, da pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete, pride do tromboze pri več kot 1100 od milijona uporabnic na leto.
Če iščemo povezavo med trombozo in kontracepcijo, Google med prvimi zadetki še vedno (iz različnih virov) navede izjavo ženske, da ji je zdravnica zaradi pljučne embolije prejšnje kontracepcijske tablete Tri-stediril zamenjala s tabletami Yarina, ki naj bi bile tozadevno boljše (npr. članek v Delu Usodna kontracepcija; članek je bil napisan konec septembra 2008).
Poglejmo, kaj piše v navodilih za uporabo tablet Yarina. Najzanimivejši del je tale (dobesedno kopiran z vira):
Tveganje za pojav krvnih strdkov se z jemanjem tablet povečuje.
- Od 100.000 žensk, ki ne jemljejo tablet in niso noseče, ima lahko v letu dni krvne strdke 5 do 10 žensk.
- Od 100.000 žensk, ki jemljejo tablete kot je zdravilo Yarina, ima lahko v letu dni krvne strdke 30 do 40 žensk, točno število ni znano.
- Od 100.000 žensk, ki so noseče, ima lahko v letu dni krvne strdke okoli 60 žensk.
Venski krvni strdki lahko potujejo v pljuča in lahko zamašijo krvne žile (pride do t.i. pljučne embolije). Tvorba krvnih strdkov v venah je lahko v 1 do 2 % primerov usodna.
Ker so pri cepivih navedeni primeri na milijon cepljenih, preračunajmo zgornje številke na milijon:
- Od milijona žensk, ki ne jemljejo tablet in niso noseče, ima lahko v letu dni krvne strdke 50 do 100 žensk.
- Od milijona žensk, ki jemljejo tablete, kot je Yarina, ima lahko v letu dni krvne strdke 300 do 400 žensk.
- Od milijona žensk, ki so noseče, ima lahko v letu dni krvne strdke okoli 600 žensk.
Poglejmo še druge kontracepcijske tablete: zadnji tovrstni pregled po številu uporabnic sem našel v Zdravstvenem statističnem letopisu za leto 2012 (v novejših letopisih ni tovrstnega pregleda). Iz te publikacije je videti, da največ žensk (13109) uporablja tablete Logest. V navodilih za uporabo tablet Logest je pojavom krvnih strdkov namenjen samo en stavek: "Približna incidenca venske trombembolije je pri uporabnicah peroralnih kontraceptivov z majhnim odmerkom estrogena (manj od 50 µg EE) do 4 na 10.000 žensk-let v primerjavi z 0,5 do 3 na 10.000 žensk-let pri tistih, ki ne uporabljajo peroralnih kontraceptivov." Število "4 na 10.000" je enako kot 400 na milijon.
Preverimo še drugo najpogosteje uporabljeno kontracepcijsko sredstvo: Yasminelle. Pri teh tabletah je v navodilih navedeno, da pride do krvnih strdkov pri približno 9 do 12 od 10.000 žensk, kar ustreza 900 do 1200 na milijon žensk.
V začetku omenjenih tablet Tri-stediril ni več v letopisu, so pa tablete Stediril-m. V navodilih ni natančne statistike, napisano je samo: "Pri ženskah, ki uporabljajo katerikoli kombinirani peroralni kontraceptiv, je tveganje za pojav krvnih strdkov večje kot pri ženskah, ki ga ne uporabljajo, vendar pa manjše od tveganja pri nosečnosti." Torej smo nekje nad 100 in pod 600 primeri na milijon.
Povzetek: leta 2012 so v splošni rabi obstajale različne kontracepcijske tablete, zaradi katerih so se pri različnem številu žensk (od 300 do 1200 na milijon) pojavili krvni strdki. Ta razpon je izredno širok (maksimum je štirikrat večji od minimuma), dr. Štrukelj pa operira s pogostostjo, ki je blizu zgornje meje. Pravilno bi bilo izračunati uteženo povprečje (število primerov strdkov določenih tablet pomnožimo s številom uporabnic teh tablet, to naredimo za vse tablete, ki so na voljo, te zmnožke seštejemo in rezultat delimo s številom vseh uporabnic. Dela je precej, zato sem si ga poenostavil tako, da kot povprečno število primerov s pojavom krvnih strdkov uporabim srednjo vrednost med največjim in najmanjšim številom doslej omenjenih tablet: (300 + 1200) deljeno z 2 = 750. Dr. Štrukelj je govoril o več kot 1100 primerih, kar je skoraj 50 % več od povprečja.
Ker podatki dr. Štruklja v obe smeri odstopajo tako, da se minimizira potencialni negativni učinek cepljenja s cepivom AstraZeneca, je zanimivo primerjati razmerje med pojavom krvnih strdkov pri cepivih in pri kontracepcijskih tabletah. Izračun po dr. Štruklju je en do dva primera (v Nemčiji bliže zgornji meji) v primerjavi z več kot 1100, torej več kot 1100 deljeno s (približno) 2 = več kot 550 primerov krvnih strdkov pri kontracepciji na en primer krvnih strdkov pri cepivu.
Če izračun naredim z mojimi podatki (v Nemčiji je bilo doslej 37 primerov krvnih strdkov med ženskami v primerjavi s povprečno vrednostjo 750 krvnih strdkov pri kontracepciji), je rezultat 750 deljeno s 37 = malo več kot 20 primerov krvnih strdkov pri kontracepciji na en primer krvnih strdkov pri cepivu (pri Nemkah). To je pa 27,5-krat manj kot pri dr. Štruklju! (Ali drugače: iz podatkov dr. Štruklja se zdijo krvni strdki kot posledica cepljenja 27-krat manj problematični kot iz zgoraj navedenih virov.)
Kdo je prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., avtor zgornjih izjav? Na spletnih straneh Fakultete za farmacijo v Ljubljani piše, da je visokošolski učitelj na tej ustanovi (navedeno je, da je podatek iz leta 2016).
42:05 – Voditeljica: "Ameriško podjetje Pfizer in partner BioNTech sta danes objavila, da je njuno cepivo 91 % učinkovito in da je učinkovito tudi proti južnoafriški različici. Kako pa nas pred to različico ščitijo druga cepiva?"
42:37 – Odgovarja dr. Roman Jerala: "Glede učinkovitosti proti južnoafriški različici bi bil nekoliko previden. To je bilo testiranje, izvedeno v zelo majhnem vzorcu, samo 800 ljudi, in od tega so se vsi primeri, devet primerov, pojavilo v tej kontrolni skupini. Interval zaupanja je tam nekje od 50 (53) % do 100 %. Druga cepiva, ki so bila testirana proti tej različici, torej Novavax, je zaščitilo tam nekje 50 %, cepivo Johnson&Johnson 57 %, cepivo AstraZeneca se je pa izkazalo precej slabo in je pokazalo le 10-odstotno učinkovitost, ampak je potrebno povedati, da je bilo to na zelo mladi populaciji in tam ni bilo niti nobenega primera hudega pojava bolezni, zato mislim, da je zelo verjetno, da to cepivo tudi zaščiti pred hudim pojavom bolezni v primerjavi te južnoafriške oziroma brazilske različice."
Glede te izjave lahko rečem samo, da na tak način lahko vaški župnik interpretira rezultate raziskave, ki so jo izvedli osnovnošolci. Za znanstvenika pa je skrajno nenavadno, da brez oprijemljivih podatkov napoveduje povsem drugačne rezultate, kot so jih dobili pri nadzorovani raziskavi na omejenem vzorcu. Če so pri raziskavi analizirali samo mlade ljudi, lahko rečemo le, da je pri mladih učinkovitost 10 %. Pika. Pri ostali populaciji bomo učinek šele videli.
In kdo je dr. Roman Jerala, avtor zgornje izjave? V Wikipediji o njem med drugim piše: "Ima naziv znanstvenega svetnika in vodje odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Poleg tega predava predmet biokemijska informatika na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Od 2009 je direktor projektov na področju sintezne biologije." Je tudi komunikator znanosti za leto 2020.
Jaoo!?! Komunikator znanosti?! "V raziskavi so sicer ugotovili eno, ampak jaz mislim, da so stvari v resnici popolnoma drugačne, čeprav nimam nobene osnove za to trditev". To je torej največ, kar z vidika komunikatorstva zmore slovenska znanost? Ali moramo res vsak dan na vse možne načine dokazovati, da živimo v Butalah?
Večkrat se v medijih čudijo, zakaj ljudje ne verjamejo izjavam, ki jih izrekajo znanstveniki. Glede na zgoraj zapisano se sam temu ne čudim več. Je zdaj bolj jasno, kako in zakaj nastajajo teorije zarote? Ne zato, ker nekdo z IQ 50 nekaj čudnega sanja in potem to objavi na Facebooku, temveč zato, ker nekdo ugotovi, da ljudje z najvišjimi akademskimi nazivi (znanstveniki – torej ljudje, ki naj bi iskali resnico), operirajo z napačnimi podatki ali pa jih interpretirajo po svoje. Ljudje nismo neumni, zato se počutimo zelo slabo, kadar ugotovimo, da nam kdorkoli servira neresnice. Res je, da je bila omenjena oddaja na sporedu 1. aprila, ko so dovoljene vse sorte šal – vendar menim, da omenjeni spodrsljaji ne sodijo med prvoaprilsko folkloro.
Opomba: televizijo gledam zelo redko, opis večine dnevnega dogajanja dobim z radia, zato težko ocenim, koliko podobnih "znanstvenih podatkov" so nam še natresli dr., prof., mag., sci. itd. Zaenkrat je jasno samo to, da je treba preveriti prav vsak podatek, ne glede na to, s katerega mesta pride.
Isto velja seveda tudi za podatke, ki sem jih navedel tukaj. Pri raziskavi me je vodila radovednost, ker se nekatere besede doktorjev znanosti niso skladale z zdravo pametjo – nisem pa šel v širino. Podatki s spleta so bili pobrani v prvih dneh aprila 2021 – če iste pojme iščete danes, boste verjetno dobili drugačne zadetke; gotovo so posodobljeni tudi podatki o številu zapletov pri cepljenju. New York Times piše celo o 222 primerih do 4. aprila. Ker se bo ta zgodba še intenzivno razvijala, nadaljnje raziskovanje prepuščam bralcem.
Pripis:
V začetku drugega tedna aprila sem menil, da je zgodba končana; občasno se bodo še pojavljale zgoraj omenjene težave, ampak cepilska propagandna mašinerija bo te probleme minimizirala in zadevo pometla pod preprogo.
Potem me je znanec v drugi polovici aprila opozoril na neko meni neznano spletišče, na katerem je mojo pozornost pritegnila predvsem izjava norveškega NIJZ. Najzanimivejši del je tale:
"Since there are few people who die from COVID-19 in Norway, the risk of dying after vaccination with the AstraZeneca vaccine would be higher than the risk of dying from the disease, particularly for younger people," says Bukholm.
Prost prevod bi bil lahko takle: "Ker na Norveškem malo ljudi umre zaradi covida-19, bi bilo tveganje smrti po cepljenju s cepivom AstraZeneca večje kot tveganje za smrt zaradi bolezni, zlasti pri mlajših".
Ali se še spomnite izjave dr. Boruta Štruklja z začetka te štorije? En do dva na milijon, šala mala. Neverjetno, kakšen zasuk, kakšna napetost, kakšen razvoj dogodkov – skoraj kakor v romanu! ;-)
Človek bi si mislil, da je to izjavil eden od privržencev teorij zarote – ampak ne: Geir Bukholm je direktor oddelka za nadzor okužb in zdravje okolja na Norveškem inštitutu za javno zdravje. Ker na spletu intenzivno deluje cenzura, ki redno briše objave, ki se ne strinjajo z mantro, da nas pred covidom-19 lahko rešijo le cepiva, sem omenjeno izjavo shranil.
Informacije o tem v naših medijih nisem zasledil – je pa res, da medijev ne spremljam redno, zato dopuščam možnost, da sem to spregledal.
Pripis k pripisu:
Spet sem menil, da je ta zgodba končana – ampak se še kar nadaljuje. Slučajno sem 11. maja 2021 gledal dnevnik RTV Slovenija 1 in kot običajno je bilo spet veliko govorjenja o cepljenju. Devet minut od začetka zastrižem z ušesi, ko voditeljica reče: "Ob tem pa kar nekaj držav razmišlja, da bi popolnoma ukinile cepljenje s tako imenovanimi vektorskimi cepivi."
"Kva?" si rečem, "Se vidi, da nimajo dr. Štruklja, ta bi jim že pokazal! Saj to bo razpad sistema!"
Oddaja pa teče dalje: "Gre za dve od štirih cepiv, ki jih uporablja Evropa. Za zdaj so o tem razmišljali v skandinavskih državah, pred nekaj urami pa je podobna novica prišla tudi iz Slovaške. Vektorskega cepiva AstraZenece na Danskem ne razdeljujejo že mesec dni, pred enim tednom so prenehali tudi cepljenje s cepivom podjetja Johnson & Johnson. Razlog so redki, a resni stranski učinki po cepljenju. O podobnem koraku bo te dni odločala norveška vlada. Spremembe so tudi na Slovaškem: kdor je bil cepljen s tem cepivom, bo dobil tudi drugi odmerek, ostalih s cepivom AstraZenece ne bodo cepili. Medtem pa druge države pri vektorskih cepivih, posebej pri cepivu AstraZenece, uvajajo starostne omejitve, ki pa niso enotne. Slovenija omejitev nima, prav tako ne Hrvaška. V Nemčiji in Italiji je priporočeno, da to cepivo prejmejo starejši od 60 let, v Španiji ga dobijo le ljudje med 60. in 69. letom. V Združenem kraljestvu pa bodo po novem mlajšim od 40 let najprej ponudili druga cepiva."
Sem upal, da bodo za komentar prosili dr. Boruta Štruklja, a vsaj v tej oddaji se ni prikazal.
Pripis k pripisu pripisa:
Približno teden dni kasneje med poročili na radiu Slovenija slišim novico, da bo Avstrija prenehala uporabljati cepivo AstraZeneca "zaradi nezanesljivih dobav". Taktično je to dobra poteza za pomiritev javnosti; s tako dikcijo bi se strinjal celo dr. Štrukelj. Torej: cepivo je super (tako kot vsa druga cepiva), cena je izjemno ugodna, le z dobavo malo zamujajo ... Jaz bi sicer ravnal drugače: če bi enako kakovosten izdelek dobil za petino cene z obljubo dobave en mesec in z realističnim rokom dobave pol leta, bi pač nekoliko počakal, v vmesnem času pa uporabljal dražji izdelek. (Ampak pri cepivih očitno velja drugačna matematika in drugačne metode optimiranja, jaz sem pa samo strojnik in priučen računalnikar, zato je moje mnenje tozadevno popolnoma irelevantno.)
Pripis k pripisu k pripisu pripisa:
21. maja je zaradi krvnih strdkov v Belgiji umrla 37-letna Slovenka, ki je bila pred tem cepljena s cepivom Johnson & Johnson (to cepivo deluje na enak način kot AstraZeneca). V Belgiji so s tem cepivom skupaj cepili približno 40.000 ljudi, od teh je bilo 20 % mlajših od 45 let (to je 8000 oseb - in ena od teh oseb je umrla). Po tem dogodku so 26. maja Belgijci ustavili cepljenje tem cepivom za mlajše od 41 let.
Mimogrede: če v Google vpišete vaccine testing, je nekje pri vrhu zadetek spletišča o zgodovini cepiv (na povezavi piše: Vaccine Development, Testing, and Regulation | History of ...). Če kliknete to povezavo, v prvem stavku dokumenta, ki se vam prikaže, piše: Vaccine development is a long, complex process, often lasting 10-15 years .... Zanimivo, kajne? Včasih so vedeli, da prvi poskus ni najbolj optimalna rešitev, danes pa nekateri nimajo več predsodkov in bi s cepivom v testni fazi cepili kar vse po vrsti.
Spodaj je navedeno, do kdaj bo trajala testna faza za cepivi AstraZeneca in Pfizer.
Končajmo s pripisi, saj se vsak mesec pojavijo novice o novih zdravstvenih težavah, ki jih povzročajo cepiva proti covidu-19. Za konec imam samo še dva zelo zanimiva posnetka pogovorov s človekoma, ki sta strokovnjaka z večletnimi izkušnjami na svojem področju in ki ne ponavljata samo tistega, kar drugim "znanstvenikom" narekujejo farmacevtske firme, temveč mislita s svojo glavo (kar je bil, vsaj na področju cepiv proti covidu-19, v prvi polovici leta 2021 zelo redek pojav):
Na prvem posnetku zdravnik Robert Malone (eden od ljudi, ki je že pred leti med prvimi prišel na idejo, kako bi lahko naredili cepiva tipa mRNA) odgovarja na nekatera vprašanja, ki se jih mediji ne dotikajo (ker uporabljajo pristop: "Vsa cepiva so varna ... Ups, sorry, shit happens ... Tega pa res ni bilo možno predvideti ... Še vedno velja: vsa cepiva so varna ...").
Na drugem posnetku pa Geert Vanden Bossche (specialist iz cepljenja in virologije) odgovarja na vprašanja in ideje, ki jih postavlja Bret Weinsten. Predvsem so zanimivi odgovori, zakaj strategija boja proti covidu-19, ki je bila uporabljena do konca aprila 2021, ni bila uspešna (in dolgoročno ne more biti uspešna). Guglovi cenzorji intenzivno brišejo Bretove posnetke, ker se ne skladajo s prevladujočo (oziroma: edino veljavno religijo: "rešijo nas lahko le cepiva"); če prej navedeni posnetek ne bi bil več na voljo na YouTubu ("... because of violating community rules"), ga lahko najdete na Odysee, kjer so na voljo tudi druge Bretove oddaje, ki so jih na Youtubu pobrisali. Če Breta ne poznate, vam toplo priporočam, da poslušate še druge njegove oddaje.
Smo tik pred koncem zgodbe o vektorskih cepivih?
11. okrobra 2021: Člani posvetovalne skupine priporočajo, da se za cepljenje proti covid-19 prednostno uporabljajo mRNK cepiva. Vektorska cepiva se lahko uporabijo v primeru kontraindikacij za cepljenje z mRNK cepivi ali na izrecno željo posameznika, ki pa ga je treba seznaniti z morebitnimi stranskimi učinki.
Mimogrede še enkrat ponovimo zapis norveškega NIJZ iz sredine aprila(!): "Ker na Norveškem malo ljudi umre zaradi covida-19, bi bilo tveganje smrti po cepljenju s cepivom AstraZeneca večje kot tveganje za smrt zaradi bolezni, zlasti pri mlajših".
"Kako se toga nisam ranije setio", pravi učitelj v Predstavi Hamleta v Mrduši Donji.
Do naših znanstvenikov je ta novica torej potovala skoraj pol leta. In verjetno še vedno ne bi pripotovala do njih, če septembra ne bi umrla 20-letna ženska zaradi cepljenja z vektorskim cepivom Jansen.
Sic transit gloria mundi ... ?
Vsa cepiva so varna, ampak nekatera so manj varna od drugih?
Vsa cepiva so varna (zelo pogosta izjava dr. Beovićeve in dr. Ihana) ... ali pa tudi ne ... varnost je relativna stvar ... posebej če zdravniki praviloma ne prijavljajo stranskih učinkov po cepljenju.
Ali pa imajo vsa cepiva zelo pogoste in zelo zoprne stranske učinke (ki jih oblast zaenkrat prikriva in jih noče niti pokazati niti priznati - poleg tega so se ljudje cepili prostovoljno, kajne minister Poklukar?), nekatera cepiva pa imajo več teh stranskih učinkov kot druga?
Ampak tega pri nepreverjenih cepivih pred enim letom seveda ni bilo možno predvideti, kajne? "Le kaj bi tu lahko šlo narobe", je s pomenljivim tonom glasu med nekim pogovorom o novih cepivih rekla Mateja Černič.
"Treba je zaupati v znanost", smo pogosto slišali v zadnjem letu. Ampak znanost ni to, da ljudje z doktorskim nazivom recitirajo, kar so jim napisali v oddelkih za odnose z javnostmi v nekih tujih farmacevtskih družbah. Znanost pomeni dvom o vsaki novi trditvi, dokler ne dokažemo, da trditev drži. Dokler ni dokazano, da so cepiva varna, ne morejo veljati za varna, ne glede na to, kako zelo si želimo, da bi bila varna. Si bomo (bodo) to lekcijo zapomnili, ali jo bomo (bodo) ponavljali vsako leto? Prihajajo zdravila za zgodnje zdravljenje covida, eno med njimi je molnupiravir. Proizvajalec Merck trdi, da je zdravilo varno, nekateri neodvisni raziskovalci trdijo, da bo pri ljudeh, ki ga bodo jemali, povzročalo mutacije. Po njihovem mnenju sploh ne gre za vprašanje, ali mutacije bodo ali jih ne bo, temveč je vprašanje samo, kolikšen bo obseg mutacij. So se naši ljudje z doktorskimi nazivi kaj naučili iz lekcije z vektorskimi cepivi? Skušam biti pozitiven, ampak ko jih poslušam, se bojim, da ne.
Zadnja sprememba dokumenta: 15. oktober 2021
Zakaj ljudje ne verjamejo znanstvenikom?
ali
Kako nastanejo teorije zarote?
Prvega aprila 2021 (brez heca!) je bila ob 20. uri na RTV Slovenija na sporedu oddaja Premagajmo Covid.
Če na posnetku oddaje desno spodaj kliknete besedo "INTERAKTIVNO", se vam med predvajanjem sproti izpisuje, kar govorijo sodelujoči; ob vsakem skoku v novo vrstico se izpiše tudi čas izjave na sekundo natančno. Dele tega besedila sem uporabil v tem zapisu.
Kako pogosto se po cepljenju s cepivom AstraZeneca pojavijo krvni strdki?
Voditeljica oddaje, Elen Batista Štader: "Dr. Štrukelj, Evropska agencija za zdravila bo prihodnji teden znova razpravljala o varnosti cepiva AstraZenece. Nekatere države so zaradi stranskih učinkov cepljenje zdaj prekinile. Kako bi morala po vašem mnenju zdaj ravnati Slovenija?"
Čas: 39:26
Dr. Borut Štrukelj: "Pravzaprav je Evropska agencija za zdravila že včeraj dala tako prvo obvestilo. V tem tednu so zelo intenzivno sedeli skupaj z neodvisnimi strokovnjaki s področja internistike. Pravzaprav so res pobrali, če lahko rečemo temu, smetano raziskovalcev in ugotavljali sledeče: da so tako imenovani možganski krvni strdki izjemno redek zaplet, mogoče predvsem pri ženskah, ampak takoj povemo številko; to je mogoče en do dva na milijon. Odvisno, kje. V Nemčiji je bilo tega nekoliko več, pa zopet v teh okvirjih, v Angliji manj."
Poskusimo ta podatek preveriti na spletu. Iz članka z naslovom Why U.S. Approval of the AstraZeneca Covid-19 Vaccine Is Taking So Long z datumom objave 29. marca 2021 izvemo, da je bilo v Evropi s tem cepivom do prvih dni marca cepljenih okoli 17 milijonov ljudi in med njimi so se pri 37 pojavili krvni strdki. Če 37 delimo s 17, dobimo število primerov na milijon: 2,18. Torej ne "en do dva", temveč več kot dva.
Če o cepivih razpravljajo branjevke na tržnici, je podatek "en do dva" približno dober, od doktorja znanosti pa pričakujemo natančnejše podatke.
V resnici je bilo tovrstnih primerov dosti več (je pa res, da ta podatek v času oddaje ni bil znan): v Reutersu je 7. aprila pisalo, da je bilo skupaj 169 primerov po 34 milijonih cepljenih s cepivom AstraZeneca; to je pet na milijon ljudi.
Poglejmo še stanje v Nemčiji. Moja nemščina je na zelo osnovni ravni, zato si moram pomagati s prevodi v angleščino. Eden od virov (med prvimi zadetki na Googlu) je Deutsche Welle. Pred desetletji je bila to samo radijska postaja, danes pa ponuja tudi vsebine v drugih oblikah. Povzetek stanja je v članku z naslovom Germany's COVID vaccinations hit Easter snag.
Več konkretnih podatkov je v članku, ki je bil objavljen dan prej (30. marca 2021): Germany restricts use of AstraZeneca vaccine to over 60s in most cases. Iz članka izvemo, da je bilo do 18. marca v Nemčiji s cepivom AstraZeneca cepljenih 1.680.000 ljudi (vir: ECDC). Od teh je v 31 primerih prišlo do možganske venske tromboze. V dveh primerih je šlo za moška, medtem ko je bilo pri ženskah kar 29 takih primerov (v starosti od 20 do 63 let). Devet od teh ljudi je umrlo. Predpostavimo, da je bilo cepljeno približno enako število moških in žensk. Ker bom v nadaljevanju podatek primerjal s podobnimi zapleti pri kontracepciji, se bom fokusiral na žensko populacijo. Z AstraZeneco je bilo torej cepljenih približno 840.000 Nemk (0,84 milijona; to je polovica od 1.680.000). Število primerov krvnih strdkov je 31 deljeno z 0,84, kar znese malo manj kot 37 primerov na milijon žensk (preračunano na celotno populacijo (moški in ženske) pa 18,5 na milijon).
Ta napaka je bistveno večja od prejšnje (še enkrat citiram dr. Štruklja: "en do dva, v Nemčiji nekoliko več, vendar v teh okvirih"). Če je bila prva napaka (delež krvnih strdkov pri cepljenih v celotni Evropi) pogojno zanemarljiva, ta gotovo ni več: tovrstnih primerov je bilo v celotni populaciji vsaj devetkrat več(!), kot je navedel dr. Štrukelj, ker pa je on v nadaljevanju naredil primerjavo s podobnimi zapleti pri rabi kontracepcijskih tablet, je v ženski populaciji teh težav vsaj 18-krat več od njegovih podatkov. Glede na to, da so doslej cepili predvsem starejše, je delež zapletov pri "fertilni populaciji" (terminologija dr. Štruklja) še bistveno večji.
Če je bila napaka pri prvi oceni še sprejemljiva za debato na tržnici, je ta podatek uporaben kvečjemu za gostilniške debate – in to šele potem, ko je bilo popitih že toliko kozarcev, da jih sodelujoči ne znajo več prešteti.
Novica na Deutsche Welle je bila objavljena dva dneva pred slovensko TV oddajo, ki jo komentiram, in lahko predvidevamo, da je bila objavljena tudi v drugih medijih. Predstavljam si, da je v obilici informacij težko tekoče spremljati vse podatke – ampak kdor tega ne zmore, naj pač ne hodi predavat na TV.
Ker gre za razmeroma redke primere težav, je vprašanje, kako resno jih zdravstveni delavci sploh obravnavajo – iz preteklosti vemo, da zdravniki v Sloveniji zanikajo kakršnekoli resne posledice pri cepljenih otrocih. Dobro je, da vsaj Nemci bolj temeljito obravnavajo tovrstne težave, sicer bi jih preprosto spregledali. Na svetovni ravni je namreč zapletov bistveno manj kot v Nemčiji: v Reutersu je 7. aprila pisalo, da je bilo vsega skupaj 169 primerov po 34 milijonih cepljenih s cepivom AstraZeneca; to je pet na milijon ljudi, oz. (nekoliko poenostavljeno) 10 na milijon žensk. Če predpostavimo, da so doslej cepili predvsem starejše, problemi pa se pojavljajo pri ženskah, ki so mlajše od 60 let, je pri tej skupini pogostost verjetno večja kot 20 na milijon.
Mimogrede za hip skočimo v drugo oddajo: v Dogodkih in odmevih 6. aprila ob 15:30 na radiu Slovenija je dr. Štrukelj dal še eno napačno izjavo (približno sedem minut in 10 sekund po začetku (vključno z uvodom novinarke)): "Če verjamete, da boste dobili strdek, potem igrajte loto. To je približno isto – ena na milijon, al' pa dva."
Joj, številke pa res niso prijateljice dr. Štruklja: res je, da ni povedal, s katerim dobitkom v igri loto je primerjal pojavnost krvnih strdkov (slovenska verzija igre loto ima več kot 20 različnih dobitkov) – predpostavimo, da je imel v mislih sedmico. Glede na podatek na spletišču Loterije Slovenija je verjetnost, da zadenemo najvišji dobitek, 1 : 15.380.937. Če bi bila taka verjetnost za krvne strdke, v Nemčiji v začetku aprila ne bi imeli še nobenega tovrstnega primera (in ne bi bilo nobenih razprav v zvezi s tem); prvi primer strdka bi se pojavil šele, ko bi bilo z AstraZeneco cepljenih več kot 15 milijonov Nemk (kot sem že napisal: do 18. marca je bilo cepljenih samo okoli 840.000 Nemk in 29 od njih je dobilo trombozo; ta se je torej pojavila v enem primeru na malo manj kot 29.000 žensk; verjetnost za krvne strdke je torej približno 500-krat večja od verjetnosti za sedmico!).
Potem je pa že boljša izjava dr. Alojza Ihana: "Vsa cepiva so varna, cepiva proti Covidu-19 so pa najbolj varna." (Navajam po spominu iz ene od oddaj radia Slovenija – žal si datuma in imena oddaje nisem zabeležil.) Tu vsaj ni nobenih številk in pravzaprav nimamo s čim polemizirati ... ;-) Zadeva je zreducirana na verjetje – znanost kot nadomestek za vero?
Morda bo kdo rekel, da je dr. Štrukelj z nižjimi podatki skušal pomiriti javnost – ampak uporaba napačnih podatkov za pomirjanje javnosti je gotovo popolnoma zgrešena metoda (nekateri se še spomnimo Černobila). Je pa dosegel to, da bomo v prihodnje dvomili o vsaki njegovi besedi.
Kako pogosto se pojavijo krvni strdki po uporabi kontracepcijskih tablet?
Gremo nazaj na oddajo Premagajmo Covid, okoli 40:15, isti dr. Štrukelj: "Po drugi strani pa imamo fertilno populacijo – žensk na kontracepcijskih sredstvih, torej peroralnih kontraceptivih, kjer je globoka venska tromboza prisotna več kot v 1100 primerih na en milijon."
Ker smo pravkar ugotovili, da dr. Štrukelj ni zanesljiv vir za številčne podatke, se najprej vprašajmo, ali je res, da pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete, pride do tromboze pri več kot 1100 od milijona uporabnic na leto.
Če iščemo povezavo med trombozo in kontracepcijo, Google med prvimi zadetki še vedno (iz različnih virov) navede izjavo ženske, da ji je zdravnica zaradi pljučne embolije prejšnje kontracepcijske tablete Tri-stediril zamenjala s tabletami Yarina, ki naj bi bile tozadevno boljše (npr. članek v Delu Usodna kontracepcija; članek je bil napisan konec septembra 2008).
Poglejmo, kaj piše v navodilih za uporabo tablet Yarina. Najzanimivejši del je tale (dobesedno kopiran z vira):
Tveganje za pojav krvnih strdkov se z jemanjem tablet povečuje.
- Od 100.000 žensk, ki ne jemljejo tablet in niso noseče, ima lahko v letu dni krvne strdke 5 do 10 žensk.
- Od 100.000 žensk, ki jemljejo tablete kot je zdravilo Yarina, ima lahko v letu dni krvne strdke 30 do 40 žensk, točno število ni znano.
- Od 100.000 žensk, ki so noseče, ima lahko v letu dni krvne strdke okoli 60 žensk.
Venski krvni strdki lahko potujejo v pljuča in lahko zamašijo krvne žile (pride do t.i. pljučne embolije). Tvorba krvnih strdkov v venah je lahko v 1 do 2 % primerov usodna.
Ker so pri cepivih navedeni primeri na milijon cepljenih, preračunajmo zgornje številke na milijon:
- Od milijona žensk, ki ne jemljejo tablet in niso noseče, ima lahko v letu dni krvne strdke 50 do 100 žensk.
- Od milijona žensk, ki jemljejo tablete, kot je Yarina, ima lahko v letu dni krvne strdke 300 do 400 žensk.
- Od milijona žensk, ki so noseče, ima lahko v letu dni krvne strdke okoli 600 žensk.
Poglejmo še druge kontracepcijske tablete: zadnji tovrstni pregled po številu uporabnic sem našel v Zdravstvenem statističnem letopisu za leto 2012 (v novejših letopisih ni tovrstnega pregleda). Iz te publikacije je videti, da največ žensk (13109) uporablja tablete Logest. V navodilih za uporabo tablet Logest je pojavom krvnih strdkov namenjen samo en stavek: "Približna incidenca venske trombembolije je pri uporabnicah peroralnih kontraceptivov z majhnim odmerkom estrogena (manj od 50 µg EE) do 4 na 10.000 žensk-let v primerjavi z 0,5 do 3 na 10.000 žensk-let pri tistih, ki ne uporabljajo peroralnih kontraceptivov." Število "4 na 10.000" je enako kot 400 na milijon.
Preverimo še drugo najpogosteje uporabljeno kontracepcijsko sredstvo: Yasminelle. Pri teh tabletah je v navodilih navedeno, da pride do krvnih strdkov pri približno 9 do 12 od 10.000 žensk, kar ustreza 900 do 1200 na milijon žensk.
V začetku omenjenih tablet Tri-stediril ni več v letopisu, so pa tablete Stediril-m. V navodilih ni natančne statistike, napisano je samo: "Pri ženskah, ki uporabljajo katerikoli kombinirani peroralni kontraceptiv, je tveganje za pojav krvnih strdkov večje kot pri ženskah, ki ga ne uporabljajo, vendar pa manjše od tveganja pri nosečnosti." Torej smo nekje nad 100 in pod 600 primeri na milijon.
Povzetek: leta 2012 so v splošni rabi obstajale različne kontracepcijske tablete, zaradi katerih so se pri različnem številu žensk (od 300 do 1200 na milijon) pojavili krvni strdki. Ta razpon je izredno širok (maksimum je štirikrat večji od minimuma), dr. Štrukelj pa operira s pogostostjo, ki je blizu zgornje meje. Pravilno bi bilo izračunati uteženo povprečje (število primerov strdkov določenih tablet pomnožimo s številom uporabnic teh tablet, to naredimo za vse tablete, ki so na voljo, te zmnožke seštejemo in rezultat delimo s številom vseh uporabnic. Dela je precej, zato sem si ga poenostavil tako, da kot povprečno število primerov s pojavom krvnih strdkov uporabim srednjo vrednost med največjim in najmanjšim številom doslej omenjenih tablet: (300 + 1200) deljeno z 2 = 750. Dr. Štrukelj je govoril o več kot 1100 primerih, kar je skoraj 50 % več od povprečja.
Ker podatki dr. Štruklja v obe smeri odstopajo tako, da se minimizira potencialni negativni učinek cepljenja s cepivom AstraZeneca, je zanimivo primerjati razmerje med pojavom krvnih strdkov pri cepivih in pri kontracepcijskih tabletah. Izračun po dr. Štruklju je en do dva primera (v Nemčiji bliže zgornji meji) v primerjavi z več kot 1100, torej več kot 1100 deljeno s (približno) 2 = več kot 550 primerov krvnih strdkov pri kontracepciji na en primer krvnih strdkov pri cepivu.
Če izračun naredim z mojimi podatki (v Nemčiji je bilo doslej 37 primerov krvnih strdkov med ženskami v primerjavi s povprečno vrednostjo 750 krvnih strdkov pri kontracepciji), je rezultat 750 deljeno s 37 = malo več kot 20 primerov krvnih strdkov pri kontracepciji na en primer krvnih strdkov pri cepivu (pri Nemkah). To je pa 27,5-krat manj kot pri dr. Štruklju! (Ali drugače: iz podatkov dr. Štruklja se zdijo krvni strdki kot posledica cepljenja 27-krat manj problematični kot iz zgoraj navedenih virov.)
Kdo je prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., avtor zgornjih izjav? Na spletnih straneh Fakultete za farmacijo v Ljubljani piše, da je visokošolski učitelj na tej ustanovi (navedeno je, da je podatek iz leta 2016).
Kako nas cepiva ščitijo pred južnoafriško različico?
42:05 – Voditeljica: "Ameriško podjetje Pfizer in partner BioNTech sta danes objavila, da je njuno cepivo 91 % učinkovito in da je učinkovito tudi proti južnoafriški različici. Kako pa nas pred to različico ščitijo druga cepiva?"
42:37 – Odgovarja dr. Roman Jerala: "Glede učinkovitosti proti južnoafriški različici bi bil nekoliko previden. To je bilo testiranje, izvedeno v zelo majhnem vzorcu, samo 800 ljudi, in od tega so se vsi primeri, devet primerov, pojavilo v tej kontrolni skupini. Interval zaupanja je tam nekje od 50 (53) % do 100 %. Druga cepiva, ki so bila testirana proti tej različici, torej Novavax, je zaščitilo tam nekje 50 %, cepivo Johnson&Johnson 57 %, cepivo AstraZeneca se je pa izkazalo precej slabo in je pokazalo le 10-odstotno učinkovitost, ampak je potrebno povedati, da je bilo to na zelo mladi populaciji in tam ni bilo niti nobenega primera hudega pojava bolezni, zato mislim, da je zelo verjetno, da to cepivo tudi zaščiti pred hudim pojavom bolezni v primerjavi te južnoafriške oziroma brazilske različice."
Glede te izjave lahko rečem samo, da na tak način lahko vaški župnik interpretira rezultate raziskave, ki so jo izvedli osnovnošolci. Za znanstvenika pa je skrajno nenavadno, da brez oprijemljivih podatkov napoveduje povsem drugačne rezultate, kot so jih dobili pri nadzorovani raziskavi na omejenem vzorcu. Če so pri raziskavi analizirali samo mlade ljudi, lahko rečemo le, da je pri mladih učinkovitost 10 %. Pika. Pri ostali populaciji bomo učinek šele videli.
In kdo je dr. Roman Jerala, avtor zgornje izjave? V Wikipediji o njem med drugim piše: "Ima naziv znanstvenega svetnika in vodje odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Poleg tega predava predmet biokemijska informatika na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Od 2009 je direktor projektov na področju sintezne biologije." Je tudi komunikator znanosti za leto 2020.
Jaoo!?! Komunikator znanosti?! "V raziskavi so sicer ugotovili eno, ampak jaz mislim, da so stvari v resnici popolnoma drugačne, čeprav nimam nobene osnove za to trditev". To je torej največ, kar z vidika komunikatorstva zmore slovenska znanost? Ali moramo res vsak dan na vse možne načine dokazovati, da živimo v Butalah?
Večkrat se v medijih čudijo, zakaj ljudje ne verjamejo izjavam, ki jih izrekajo znanstveniki. Glede na zgoraj zapisano se sam temu ne čudim več. Je zdaj bolj jasno, kako in zakaj nastajajo teorije zarote? Ne zato, ker nekdo z IQ 50 nekaj čudnega sanja in potem to objavi na Facebooku, temveč zato, ker nekdo ugotovi, da ljudje z najvišjimi akademskimi nazivi (znanstveniki – torej ljudje, ki naj bi iskali resnico), operirajo z napačnimi podatki ali pa jih interpretirajo po svoje. Ljudje nismo neumni, zato se počutimo zelo slabo, kadar ugotovimo, da nam kdorkoli servira neresnice. Res je, da je bila omenjena oddaja na sporedu 1. aprila, ko so dovoljene vse sorte šal – vendar menim, da omenjeni spodrsljaji ne sodijo med prvoaprilsko folkloro.
Opomba: televizijo gledam zelo redko, opis večine dnevnega dogajanja dobim z radia, zato težko ocenim, koliko podobnih "znanstvenih podatkov" so nam še natresli dr., prof., mag., sci. itd. Zaenkrat je jasno samo to, da je treba preveriti prav vsak podatek, ne glede na to, s katerega mesta pride.
Isto velja seveda tudi za podatke, ki sem jih navedel tukaj. Pri raziskavi me je vodila radovednost, ker se nekatere besede doktorjev znanosti niso skladale z zdravo pametjo – nisem pa šel v širino. Podatki s spleta so bili pobrani v prvih dneh aprila 2021 – če iste pojme iščete danes, boste verjetno dobili drugačne zadetke; gotovo so posodobljeni tudi podatki o številu zapletov pri cepljenju. New York Times piše celo o 222 primerih do 4. aprila. Ker se bo ta zgodba še intenzivno razvijala, nadaljnje raziskovanje prepuščam bralcem.
Pripis:
V začetku drugega tedna aprila sem menil, da je zgodba končana; občasno se bodo še pojavljale zgoraj omenjene težave, ampak cepilska propagandna mašinerija bo te probleme minimizirala in zadevo pometla pod preprogo.
Potem me je znanec v drugi polovici aprila opozoril na neko meni neznano spletišče, na katerem je mojo pozornost pritegnila predvsem izjava norveškega NIJZ. Najzanimivejši del je tale:
"Since there are few people who die from COVID-19 in Norway, the risk of dying after vaccination with the AstraZeneca vaccine would be higher than the risk of dying from the disease, particularly for younger people," says Bukholm.
Prost prevod bi bil lahko takle: "Ker na Norveškem malo ljudi umre zaradi covida-19, bi bilo tveganje smrti po cepljenju s cepivom AstraZeneca večje kot tveganje za smrt zaradi bolezni, zlasti pri mlajših".
Ali se še spomnite izjave dr. Boruta Štruklja z začetka te štorije? En do dva na milijon, šala mala. Neverjetno, kakšen zasuk, kakšna napetost, kakšen razvoj dogodkov – skoraj kakor v romanu! ;-)
Človek bi si mislil, da je to izjavil eden od privržencev teorij zarote – ampak ne: Geir Bukholm je direktor oddelka za nadzor okužb in zdravje okolja na Norveškem inštitutu za javno zdravje. Ker na spletu intenzivno deluje cenzura, ki redno briše objave, ki se ne strinjajo z mantro, da nas pred covidom-19 lahko rešijo le cepiva, sem omenjeno izjavo shranil.
Informacije o tem v naših medijih nisem zasledil – je pa res, da medijev ne spremljam redno, zato dopuščam možnost, da sem to spregledal.
Pripis k pripisu:
Spet sem menil, da je ta zgodba končana – ampak se še kar nadaljuje. Slučajno sem 11. maja 2021 gledal dnevnik RTV Slovenija 1 in kot običajno je bilo spet veliko govorjenja o cepljenju. Devet minut od začetka zastrižem z ušesi, ko voditeljica reče: "Ob tem pa kar nekaj držav razmišlja, da bi popolnoma ukinile cepljenje s tako imenovanimi vektorskimi cepivi."
"Kva?" si rečem, "Se vidi, da nimajo dr. Štruklja, ta bi jim že pokazal! Saj to bo razpad sistema!"
Oddaja pa teče dalje: "Gre za dve od štirih cepiv, ki jih uporablja Evropa. Za zdaj so o tem razmišljali v skandinavskih državah, pred nekaj urami pa je podobna novica prišla tudi iz Slovaške. Vektorskega cepiva AstraZenece na Danskem ne razdeljujejo že mesec dni, pred enim tednom so prenehali tudi cepljenje s cepivom podjetja Johnson & Johnson. Razlog so redki, a resni stranski učinki po cepljenju. O podobnem koraku bo te dni odločala norveška vlada. Spremembe so tudi na Slovaškem: kdor je bil cepljen s tem cepivom, bo dobil tudi drugi odmerek, ostalih s cepivom AstraZenece ne bodo cepili. Medtem pa druge države pri vektorskih cepivih, posebej pri cepivu AstraZenece, uvajajo starostne omejitve, ki pa niso enotne. Slovenija omejitev nima, prav tako ne Hrvaška. V Nemčiji in Italiji je priporočeno, da to cepivo prejmejo starejši od 60 let, v Španiji ga dobijo le ljudje med 60. in 69. letom. V Združenem kraljestvu pa bodo po novem mlajšim od 40 let najprej ponudili druga cepiva."
Sem upal, da bodo za komentar prosili dr. Boruta Štruklja, a vsaj v tej oddaji se ni prikazal.
Pripis k pripisu pripisa:
Približno teden dni kasneje med poročili na radiu Slovenija slišim novico, da bo Avstrija prenehala uporabljati cepivo AstraZeneca "zaradi nezanesljivih dobav". Taktično je to dobra poteza za pomiritev javnosti; s tako dikcijo bi se strinjal celo dr. Štrukelj. Torej: cepivo je super (tako kot vsa druga cepiva), cena je izjemno ugodna, le z dobavo malo zamujajo ... Jaz bi sicer ravnal drugače: če bi enako kakovosten izdelek dobil za petino cene z obljubo dobave en mesec in z realističnim rokom dobave pol leta, bi pač nekoliko počakal, v vmesnem času pa uporabljal dražji izdelek. (Ampak pri cepivih očitno velja drugačna matematika in drugačne metode optimiranja, jaz sem pa samo strojnik in priučen računalnikar, zato je moje mnenje tozadevno popolnoma irelevantno.)
Pripis k pripisu k pripisu pripisa:
21. maja je zaradi krvnih strdkov v Belgiji umrla 37-letna Slovenka, ki je bila pred tem cepljena s cepivom Johnson & Johnson (to cepivo deluje na enak način kot AstraZeneca). V Belgiji so s tem cepivom skupaj cepili približno 40.000 ljudi, od teh je bilo 20 % mlajših od 45 let (to je 8000 oseb - in ena od teh oseb je umrla). Po tem dogodku so 26. maja Belgijci ustavili cepljenje tem cepivom za mlajše od 41 let.
Mimogrede: če v Google vpišete vaccine testing, je nekje pri vrhu zadetek spletišča o zgodovini cepiv (na povezavi piše: Vaccine Development, Testing, and Regulation | History of ...). Če kliknete to povezavo, v prvem stavku dokumenta, ki se vam prikaže, piše: Vaccine development is a long, complex process, often lasting 10-15 years .... Zanimivo, kajne? Včasih so vedeli, da prvi poskus ni najbolj optimalna rešitev, danes pa nekateri nimajo več predsodkov in bi s cepivom v testni fazi cepili kar vse po vrsti.
Spodaj je navedeno, do kdaj bo trajala testna faza za cepivi AstraZeneca in Pfizer.
Končajmo s pripisi, saj se vsak mesec pojavijo novice o novih zdravstvenih težavah, ki jih povzročajo cepiva proti covidu-19. Za konec imam samo še dva zelo zanimiva posnetka pogovorov s človekoma, ki sta strokovnjaka z večletnimi izkušnjami na svojem področju in ki ne ponavljata samo tistega, kar drugim "znanstvenikom" narekujejo farmacevtske firme, temveč mislita s svojo glavo (kar je bil, vsaj na področju cepiv proti covidu-19, v prvi polovici leta 2021 zelo redek pojav):
Na prvem posnetku zdravnik Robert Malone (eden od ljudi, ki je že pred leti med prvimi prišel na idejo, kako bi lahko naredili cepiva tipa mRNA) odgovarja na nekatera vprašanja, ki se jih mediji ne dotikajo (ker uporabljajo pristop: "Vsa cepiva so varna ... Ups, sorry, shit happens ... Tega pa res ni bilo možno predvideti ... Še vedno velja: vsa cepiva so varna ...").
Na drugem posnetku pa Geert Vanden Bossche (specialist iz cepljenja in virologije) odgovarja na vprašanja in ideje, ki jih postavlja Bret Weinsten. Predvsem so zanimivi odgovori, zakaj strategija boja proti covidu-19, ki je bila uporabljena do konca aprila 2021, ni bila uspešna (in dolgoročno ne more biti uspešna). Guglovi cenzorji intenzivno brišejo Bretove posnetke, ker se ne skladajo s prevladujočo (oziroma: edino veljavno religijo: "rešijo nas lahko le cepiva"); če prej navedeni posnetek ne bi bil več na voljo na YouTubu ("... because of violating community rules"), ga lahko najdete na Odysee, kjer so na voljo tudi druge Bretove oddaje, ki so jih na Youtubu pobrisali. Če Breta ne poznate, vam toplo priporočam, da poslušate še druge njegove oddaje.
Smo tik pred koncem zgodbe o vektorskih cepivih?
11. okrobra 2021: Člani posvetovalne skupine priporočajo, da se za cepljenje proti covid-19 prednostno uporabljajo mRNK cepiva. Vektorska cepiva se lahko uporabijo v primeru kontraindikacij za cepljenje z mRNK cepivi ali na izrecno željo posameznika, ki pa ga je treba seznaniti z morebitnimi stranskimi učinki.
Mimogrede še enkrat ponovimo zapis norveškega NIJZ iz sredine aprila(!): "Ker na Norveškem malo ljudi umre zaradi covida-19, bi bilo tveganje smrti po cepljenju s cepivom AstraZeneca večje kot tveganje za smrt zaradi bolezni, zlasti pri mlajših".
"Kako se toga nisam ranije setio", pravi učitelj v Predstavi Hamleta v Mrduši Donji.
Do naših znanstvenikov je ta novica torej potovala skoraj pol leta. In verjetno še vedno ne bi pripotovala do njih, če septembra ne bi umrla 20-letna ženska zaradi cepljenja z vektorskim cepivom Jansen.
Sic transit gloria mundi ... ?
Vsa cepiva so varna, ampak nekatera so manj varna od drugih?
Vsa cepiva so varna (zelo pogosta izjava dr. Beovićeve in dr. Ihana) ... ali pa tudi ne ... varnost je relativna stvar ... posebej če zdravniki praviloma ne prijavljajo stranskih učinkov po cepljenju.
Ali pa imajo vsa cepiva zelo pogoste in zelo zoprne stranske učinke (ki jih oblast zaenkrat prikriva in jih noče niti pokazati niti priznati - poleg tega so se ljudje cepili prostovoljno, kajne minister Poklukar?), nekatera cepiva pa imajo več teh stranskih učinkov kot druga?
Ampak tega pri nepreverjenih cepivih pred enim letom seveda ni bilo možno predvideti, kajne? "Le kaj bi tu lahko šlo narobe", je s pomenljivim tonom glasu med nekim pogovorom o novih cepivih rekla Mateja Černič.
"Treba je zaupati v znanost", smo pogosto slišali v zadnjem letu. Ampak znanost ni to, da ljudje z doktorskim nazivom recitirajo, kar so jim napisali v oddelkih za odnose z javnostmi v nekih tujih farmacevtskih družbah. Znanost pomeni dvom o vsaki novi trditvi, dokler ne dokažemo, da trditev drži. Dokler ni dokazano, da so cepiva varna, ne morejo veljati za varna, ne glede na to, kako zelo si želimo, da bi bila varna. Si bomo (bodo) to lekcijo zapomnili, ali jo bomo (bodo) ponavljali vsako leto? Prihajajo zdravila za zgodnje zdravljenje covida, eno med njimi je molnupiravir. Proizvajalec Merck trdi, da je zdravilo varno, nekateri neodvisni raziskovalci trdijo, da bo pri ljudeh, ki ga bodo jemali, povzročalo mutacije. Po njihovem mnenju sploh ne gre za vprašanje, ali mutacije bodo ali jih ne bo, temveč je vprašanje samo, kolikšen bo obseg mutacij. So se naši ljudje z doktorskimi nazivi kaj naučili iz lekcije z vektorskimi cepivi? Skušam biti pozitiven, ampak ko jih poslušam, se bojim, da ne.
Zadnja sprememba dokumenta: 15. oktober 2021