Fotografski natečaj Nacionalnega parka Mljet

Kako si povečate možnost, da dobite eno od nagrad?

Nacionalni park Mljet (v nadaljevanju: NP Mljet) enkrat letno objavi fotografski natečaj. V zadnjih letih iščejo najboljše fotografije v treh kategorijah:
  • posnetki iz narave
  • kulturna dediščina
  • šport in rekreacija.
V vsaki kategoriji podelijo 3 nagrade. Poleg praktičnih nagrad (majica, brisača, kapa, buff ... z emblemom parka) dobitnik prve nagrade dobi še 4 vstopnice za NP Mljet za naslednje leto, dobitnika druge in tretje nagrade pa dobita vsak po dve vstopnici (vstopnica sicer stane 25 €). Nagrade so žal neprenosljive – bi se pa verjetno bilo možno dogovoriti za prenos na druge osebe ali (preverjeno) za prenos na drugo leto.

NP Mljet nima nekega urejenega seznama nagrajenih fotografij po letih, zato je seznam, ki ga dobite prek njihovega iskalnika, nekoliko neurejen – dobite pa iskane podatke.

Kako si lahko povečate možnost, da postanete eden od prejemnikov nagrade?

Najprej: kdo sem jaz, da vam solim pamet pri teh zadevah?

Ta fotografski natečaj sem odkril leta 2019 (ne vem, ali je bil takrat prvič ali je bil že kdaj prej, ampak od takrat dalje je vsako leto), sodeloval sem leta 2019 (dobil 2. nagrado), 2020 (3. nagrada), leta 2021 je bil natečaj objavljen pozneje kot prejšnji dve leti in sem ga enostavno spregledal – ko sem ga odkril nekaj dni pred rokom za oddajo fotografij, pa zaradi obilice dela nisem imel časa za pregled in pripravo fotografij), leta 2022 (3. nagrada), 2023 (sem sodeloval, a nisem dobil nobene nagrade), 2024 (2. in 3. nagrada) in 2025 (1. nagrada). Dvakrat sem se prijavil pod ženinim imenom, da se ne pojavljam preveč pogosto 😜. V šestih letih sem torej dobil 6 nagrad: 3-krat tretjo, 2-krat drugo in enkrat prvo. (Tu ni šlo za kakšne zveze in poznanstva: nihče od mojih prijateljev, sorodnikov, sosedov, znancev, nekdanjih sošolcev, nekdanjih sodelavcev, sovražnikov ... ne dela v NP Mljet, zato nikoli nisem imel v komisiji za izbiro najboljših fotografij nekoga, ki bi navijal zame.) Ker sem dobil vse možne nagrade, se torej spodobi, da se umaknem in tako drugim povečam verjetnost za prejem nagrade.

Z osnovnimi stvarmi se tu ne bom ukvarjal; predpostavljam, da poznate osnovne pojme pri fotografiji: zaslonko, osvetlitveni čas, nastavitev ISO, globinsko ostrino, smiselno uporabo ustrezne goriščne razdalje objektiva, kontrast in HDR, zlati rez, tretjine, simetrijo ter kar je še podobnih stvari, ki so opisane v vsaki knjigi o osnovah fotografije.

Leta 2025 sem osebno prevzel nagrado in takrat sem prosil, če lahko vidim fotografije drugih sodelujočih – in lahko vam zatrdim, da je kakovost kar na nivoju. Glede na najboljše fotke bi se povsem lahko zgodilo, da bi sam namesto prve nagrade ostal povsem brez nagrade (če bi fotografije izbirala druga komisija z drugačnimi kriteriji).

Zdaj pa konkretno: kakšnih fotografij NE pošiljajte:
  1. tehnično slabih (neostri, streseni, preveč ali premalo osvetljeni posnetki, preveč ali premalo kontrasta, preveč nasičene ali preveč blede barve). Umetna inteligenca (UI) vam lahko nekoliko popravi neostre in stresene posnetke, čudežev pa seveda ne more narediti. Ostale navedene napake lahko popravite v programu za obdelavo fotografij – ni nujno, da uporabljate nevemkako drag program – precej se da narediti že z brezplačnim programom IrfanView.
  2. selfijev: drugih ljudi ne zanima vaš obraz na vrhu hriba, ob kolesu, na jezeru, ob sončnem vzhodu/zahodu, na mostu, pred mostom, za mostom, pod mostom, pri mostu – nas pa zanima, hrib, jezero, most ...
  3. fotografij, na katerih se obrazi ljudi vidijo tako dobro, da bi jih lahko prepoznali (samo enkrat je bila nagrajena taka fotka: na njej je bila ženska v tradicionalni mljetski obleki, verjetno posneta na neki prireditvi)
  4. sončnih zahodov – v tej kategoriji verjetno prispe največ fotk, zato je konkurenca huda; če se hočete ločiti od drugih, mora biti na sliki poleg sončnega zahoda še nekaj več, kar pritegne gledalca
  5. fotografij z Montokuca – res je, da je pogled z Montokuca fenomenalen, ampak z njega je bilo poslikanih že toliko fotk, da vaša skoraj gotovo ne bo prinesla neke dodane vrednosti – razen če ne gre za nekaj res novega (pred nekaj leti je prvo nagrado dobila fotografija z vrha Montokuca, posneta ponoči, brez mesečine, z dodatno obdelavo pa je bila vidna Rimska cesta)
  6. fotografij naselij (razen če ne gre za nekaj res posebnega, npr. nočni posnetek)
  7. fotomontaž – enkratna bi bila fotografija nekega zanimivega predela z nadnaravno veliko Luno na nebu – ampak to je v nasprotju s pravili natečaja
  8. izdelkov, narejenih z UI (začuda to v pravilih (leta 2025) sicer ni omenjeno, je pa pri vsaki fotografiji treba navesti lokacijo ter datum in čas, ko je bil narejen posnetek – če že eksperimentirate v to smer, ne pretiravajte, da vas ne razkrinkajo).
Katere fotografije imajo večjo verjetnost za nagrado?
  1. Najprej: fotografije, ki prikazujejo nekaj novega, nekaj takega, česar še nismo videli. Sam sem imel nagrajeni dve taki fotografiji: nekoč sem med potepanjem po že nekoliko pozabljenih stezicah naletel na kamen, ki je imel podobno obliko kot Mali most; na fotografiji sem potem v eni roki držal ta kamen, zraven pa je bil v ozadju pravi Mali most. Druga taka fotografija je bil posnetek Babinih kuć okoli 22. ure. Osvetlitev je bila od obcestnih svetilk in polne Lune. Originalni posnetek je bil premalo osvetljen, je pa vseeno vseboval toliko informacij, da je bilo z naknadno obdelavo iz njega možno potegniti spodobno fotografijo.

  2. Ker skupna količina prispelih fotografij ni prav velika, si nekoliko povečate verjetnost za nagrado že s tem, da pošljete več fotografij, ne samo eno (sam sem jih običajno poslal 10).

  3. Leta 2025, ko sem lahko videl fotke drugih avtorjev, sem videl tudi, da je velika večina fotografij v kategoriji "fotografije iz narave", bistveno manj jih je v kategorijah "šport/rekreacija" in "kulturna dediščina". V nekaterih letih je bilo v teh kategorijah tako malo fotografij, da sploh niso podelili nobenih nagrad. Na oko bi rekel, da je bilo leta 2025 2/3 do 3/4 posnetkov iz narave. Če predpostavimo, da je bilo vseh poslanih fotografij okoli 300 (ocena na oko), je bilo torej 200 do 225 posnetkov iz narave. Verjetnost, da bo prav vaša fotografija dobila nagrado, je torej okoli 1:200 ali 0,5 %. To je sicer bolje kot pri nagradnih igrah in lotu – ampak to pomeni še nekaj bolj zanimivega: glede na prej omenjeno oceno torej 75 do 100 fotografij ne sodi v kategorijo "fotografije iz narave". Če je v ostalih dveh kategorijah približno enako število fotografij (dva krat 38 do 50), je verjetnost, da dobite nagrado v teh dveh kategorijah bistveno višja: 2 do 3 %. V resnici je še višja: če je v teh dveh kategorijah 10 fotografij vaših in če ciljate na katerokoli od treh nagrad, je verjetnost (38 – 9 – 2) : 1 do (50 – 9 – 2) : 1, kar ustreza 2,5 do 3,7 % (torej 5- do 7-krat večja verjetnost, kot če pošljete fotografijo iz narave).

  4. Če analizirate, kakšne fotografije so v preteklosti dobile nagrado v kategoriji "kulturna dediščina", ugotovite, da je običajno vsaj ena nagrada (včasih celo vse tri) podeljena za posnetek z otočka sv. Marije, pri čemer so bile v preteklosti nagrajene tudi (za moje pojme) povsem brezvezne fotografije; npr. na eni je bil edini objekt majhna podrta stavba (morda hlev), na drugi pa osel (tega zdaj ni več na otočku). Glede na ta dejstva sem se leta 2023 nekega dne (sredi tedna je manj ljudi kot ob koncu tedna) odpravil na otoček s prvo jutranjo ladjico, da je bilo na otočku čim manj motečih elementov (ljudi). Takrat sem poslikal vse živo, smiselne in manj smiselne fotografije, z ljudmi in brez njih, znotraj stavb in izven njih. Na natečaj sem naslednje leto (v ženinem imenu) poslal 10 fotografij in vse so bile z otočka. Rezultat je bil, da sem dobil 2. in 3. nagrado. Tudi leto kasneje sem poslal vse fotografije v tej kategoriji in večina je bila z otočka. Rezultat je bil prva nagrada za fotografijo samostana z obale ob sončnem zahodu, pri čemer se v ozadju vidi vzhajajoča Luna nad obzorjem. Res je, da sem za to fotografijo porabil veliko časa: potrebnih je bilo več poskusov, da sem prišel vsaj do približno želenega rezultata, pri čemer je tak motiv možno posneti samo 3 dni (okoli polne lune) vsakih 29 dni – dodatni pogoj je jasno vreme, brez večerne meglice nizko nad obzorjem. Ena od mojih nenagrajenih fotografij iz tega sklopa je bila objavljena tudi na koledarju NP Mljet za leto 2026.

    Problem je v tem, da to nisem bil več jaz: te fotografije so bile posnete samo zato, da bi dobil nagrado, ne zato, ker bi se meni motivi zdeli vredni uporabe fotoaparata; meni sta še vedno ljubši prej omenjeni fotografiji (pa še nekaj drugih, ki niso dobile nagrade).

  5. Večina fotografij nekoliko pridobi, če jih vsaj malo obdelate:
    • morda je na fotografiji kakšen moteč element, ki ga je priporočljivo odstraniti;
    • ali je kontrast ustrezen glede na vsebino?
    • ali so barve primerno nasičene?
    • ali je barvna temperatura prava?

  6. Ko skušate iz množice fotografij izluščiti najboljše, je koristno, če v postopek izbire vključite še koga, ki ima drugačen pogled na to, "kaj je dobra fotka", kot vi (vsake oči imajo svojega malarja). Če želite, lahko tudi jaz pregledam vaše fotografije in jih rangiram po kakovosti/zanimivosti glede na moje kriterije (potem seveda ni nujno, da upoštevate moje mnenje).

  7. Če še iščete ideje za v prihodnje, preglejte fotografije na turističnih prospektih in v knjižicah namenjenih turistom (te fotografije so verjetno posneli profesionalni fotografi) – če se vam kakšna zdi zanimiva, jo skušajte poustvariti na nekoliko drugačen način. Prav tako preverite spletne strani parka in objave NP Mljet na Facebooku.

  8. Nekaj splošnih idej:
    • uporabite neobičajen položaj fotoaparata (od spodaj gor, od zgoraj dol (za dron rabite dovoljenje uprave NP Mljet)),
    • zanimivo bi bilo ujeti sončni zahod tako, da je sonce pod obokom Velikega mosta (treba bi bilo preveriti, v katerih mesecih je to sploh možno videti),
    • ekstremno širok/ozek kot objektiva,
    • fotografiranje ob neobičajnih svetlobnih ali vremenskih razmerah,
    • nočne fotografije ponujajo ogromno še neizkoriščenih možnosti,
    • še eno neizkoriščeno področje: nikoli še ni bila objavljena podvodna fotografija
Fotoaparat je pri vsem tem manj pomemben (razen pri splošnih idejah zgoraj). Sam sem začel fotografirati med študijem; očetov Zorki 4 mi je kmalu postal preveč omejujoč, zato sem si kupil Practico MTL 3. V naslednjih letih sem kupil različne objektive od 29 do 300 mm, še eno Practico (eno za črnobel film, drugo za barvne diapozitive) in več druge opreme. Po 18 letih sem ugotovil, da sem pofotkal vse, kar je bilo vrednega fotografiranja, in sem fotografsko opremo pospravil v omaro. Po naslednjih 18 letih pavze (pred tem sem občasno nekaj fotk naredil z mobijem) me je spet prijelo, da bi imel v rokah pravi fotoaparat in ne le mobi, zato sem leta 2016 kupil Panasonic Lumix LX100. Zakaj prav tega? Hotel sem imeti majhen aparat z možnostjo ročnih nastavitev čim več parametrov (kot pri analognih fotoaparatih: čas, zaslonka, ISO, popravek osvetlitve), vsaj osnovni zum in (za tisti čas) nekaj bolj naprednih funkcij: HDR, možnost sekvenčnega fotografiranja v daljšem času (time-lapse), snemanje videa v ločljivosti 4K – in LX100 je bil tozadevno najugodnejša izbira. Kot zanimivost: aparat ima ločljivost samo 12 mega pikslov, kar pomeni, da tehnične karakteristike aparata ne vplivajo na izbor fotografije.

Želim vam veliko uspeha pri fotografiranju na Mljetu in drugje! Navsezadnje ni važno, koliko in kakšne nagrade (bo)ste dobili – pomembno je, da uživate v fotografiranju, da napredujete v kakovosti fotografij in ste čim večkrat zadovoljni s svojimi rezultati.

Če še niste naročeni na novice z Mljeta, pa želite biti pravočasno obveščeni o naslednjem fotografskem natečaju, se lahko prijavite na prejemanje obvestil o novicah v zvezi z Mljetom. Poleti je približno ena novica tedensko, izven sezone vsaj pol manj, poštnega predala vam ne bom smetil s ponudbami za prodajo kakršnihkoli izdelkov ali storitev in vašega e-naslova ne bom skušal prodati naprej.