Fuerteventura v sliki in besedi

Fuerteventura je drugi največji od Kanarskih otokov (največji je Tenerife). Na kratko je to ... okoli 1600 km² puščave; preostalih (zelo približno) 60 km² je namakanih (npr. v mestih in nekaterih oazah) in zato na takih krajih raste kako rastlinje. Kjer ni namakanja, so pesek in skale, ponekod je nizko, suho, trnasto grmičevje. Kakršnakoli druga flora je veliko presenečenje. Če smo na ravnem, je razgled običajno takle:

tipična pokrajina na Fuerteventuri
Otok je vulkanskega izvora; glavnina je menda nastala pred kakimi 5 milijoni let, potem so pa vremenski pojavi postopno obrusili površino (več o tem).

Življenje v puščavi je lahko tudi tako:

Življenje v puščavi

Sprehod po puščavi (na spodnji fotki je pot dokaj gladka, ker pelje na vulkan (oziroma: z vulkana); če ni poti, je teren zaradi večjih kamnov težje prehoden):

pot z vulkana Calderon Hondo

Na nekaterih mestih si lahko puščavo ogledate s kamele (tokrat ni bilo zanimanja, zato so vse kamele parkirane):

kamele

Če smo na višjem mestu (npr. razgledna točka na prelazu med naseljema Pajara in Betancuria), je na zahodno stran pogled takle:

pogled z razgledne točke med naseljema Pajara in Betancuria

Z naslednje razgledne točke Morro Velosa, nekaj kilometrov naprej, severno od Betancurie, je slika podobna:

pogled z razgledne točke Morro Velosa

Če gremo na istem mestu na drugo stran ceste, vidimo dolino, ki gre proti naselju Betancuria:

pogled na Betancurio z razgledne točke Morro Velosa

Betancuria je bila včasih upravno središče otoka

Betancuria – nekdanje upravno središče otoka

Betancuria je morda najbolj zelena vas na vsem otoku; ko hodimo po vasi, občasno sploh nimamo vtisa, da smo v puščavi:

Betancuria – oaza sredi puscave

Ampak če pogledamo izven ožjega središča kraja, je okoli nas spet rjavi pesek:

Betancuria

Vsi hribi na zgornjih fotografijah so vulkanskega izvora. Večina vulkanov je lahko dostopnih; eden od bolj obiskanih je Calderon Hondo na severu otoka; izhodišče za vzpon je običajno kraj Lajares.

začetek poti na vulkan Calderon Hondo

Pot na vrh je speljana tako, da strmina ni prehuda. (Mimogrede: vam je zdaj jasno, kje snemajo filme, ki se dogajajo na Marsu? ;-)   )

pot na vulkan Calderon Hondo

Vrh je kakih 250 metrov nad okolico in ker za veter ni nobenih ovir, na vseh hribih močno piha (v drugi polovici marca 2022 je bila hitrost vetra v različnih dneh med 20 in 70 km/h (sunki vetra na izpostavljenih mestih)); v času najinega obiska tega vulkana so bili sunki vetra primerljivi s tistimi na grebenu med Malim in Velikim Triglavom (na katerega sva se vzpela avgusta 2007). Na najvišji točki je rob kraterja širok okoli 20 metrov; če ga obhodimo, se na nekaterih mestih precej zoži, pot pa ni več tako udobna.

Calderon Hondo: rob kraterja

Na najnižji točki kraterja je razgledna ploščad in tu je največja gostota obiskovalcev. Temu dejstvu so se prilagodile veverice: prežijo na vsakega, ki se prikaže tam. Najbolj so jim všeč ljudje, ki malicajo. Če boste med obiskom s sabo prinesli lešnike ali kako drugo veveričjo poslastico, vas bodo ohranile v trajnem spominu.

Calderon Hondo: veverica

Navzdol gremo lahko po položni poti (z razgledne ploščadi navzdol in potem okoli vulkana) ali pa se vrnemo po poti vzpona. V tem primeru imamo še varianto v levo: obiščemo lahko tudi predvrh glavnega vrha:

Calderon Hondo: pot navzdol

Na Fuerteventuri je več predelov, ki imajo v imenu besedo "barranco" (soteska). Tu ne gre za sotesko kalibra Blejski ali Iški vintgar, temveč za nekaj, kar je še najbolj podobno suhi rečni strugi, ki so ji naravni pojavi bregove izvotlili v najrazličnejše oblike. Primer barranca južno od Lajaresa je na spodnji fotki. Dobra stran sprehoda po barrancu je ta, da smo na prostem, a smo dokaj zaščiteni pred vetrom. Je pa treba zelo paziti pri orientaciji, če se en barranco konča in 100 metrov vstran najdemo novi barranco – če si ne zabeležimo lokacije izhoda iz prvega in lokacije vhoda v drugega, se je praktično nemogoče vrniti, ker orientirjev na prostem ni (avto je pa tudi – ti smola – skrit v barrancu).

barranco

Večje luknje so ob obali – spodaj je en primerek blizu naselja Ajuy. Glede na človeka, ki stoji na skalah zgoraj desno, je višina luknje na sredini slike kakih 20 metrov:

Ajuy – luknje na obali

Nekaj kilometrov stran od kraja El Cotillo je labirint, ki ga je naredil Wolf Patton. Kakšen je bil namen tega početja? Puščavniško življenje je precej pusto (spodaj rjavkast pesek, zgoraj žgoče sonce, vmes pa stalen veter), pa si ga je za nekaj časa malo popestril. Labirint ima en prehod do središča in nima slepih vej.

labirint, ki ga je naredil Wolf Patton

S tal ne moremo narediti omembe vredne fotke labirinta; njegovo popolnost nam pokaže šele posnetek iz zraka; spodaj je fotka, ki jo pokaže Googlov zemljevid:



Predstavitev avtorja labirinta:



Pogled na labirint iz drona:




Hribi so zaradi erozije praviloma mehkih oblik, ki se od daleč zdijo, kot da bi bili narejeni iz pliša:

hrib nad oazo

Ker stalno piha, bi človek pričakoval veliko vetrnih elektrarn. Pet jih je tam, kjer je odcep z avtoceste proti Lajaresu – ampak vedno, kadar smo peljali mimo, sta delali samo dve:

vetrnice

Ob koncu marca je plaža La Concha na severni strani El Cotilla že kar obljudena – če ne s kopalci, pa vsaj s tistimi, ki se želijo sončiti. Morska voda je tisti dan po uradnih podatkih imela temperaturo 18,5°C, v zalivu je bila morda kako stopinjo toplejša. Ko sem se potopil vanjo, sem šele dojel pomen izraza "vzelo mi je sapo" ...
Na Fuerteventuri se temperatura morja spreminja bistveno manj kot pri nas: najnižja temperatura je februarja (18°C), najvišja pa v drugi polovici septembra (23°C). Podrobnosti (na tej povezavi je še več zanimivih podatkov o vremenu)

plaža La Concha

Pogovor dveh kamnov na obali:

plaža La Concha

Na južni strani El Cotilla ni naravne zaščite proti valovom (kot jo ima La Concha), zato so to plažo zasedli surferji:

El Cotillo – na obali

Občasno v puščavi sneži in prejšnja rjava barva se spremeni v belo, kot je na spodnji fotki.
Šalim se: na nekaterih delih otoka pesek ni rjav, temveč kremasto bel, in ima puščava povsem drugačen videz:

sipine pri Corraleju

Na nekaterih predelih je manj kamnov, pa več peska – na severovzhodu otoka takemu predelu rečejo sipine pri Corraleju:

sipine pri Corraleju

Del te obale so zasedli "kite surferji":

kite surfing pri Corraleju

Te sipine imajo rjavkasto barvo samo ob sončnem zahodu, sicer so kremasto bele (tudi "sneg" je bil posnet tam):

sipine pri Corraleju

Občasno dežuje, a ne za dolgo: en dan so bile tri kratke plohe po 10 minut:

dež v Corraleju

Na severu otoka je turistično naselje Corralejo; prvotne ribiške vasice praktično ne vidimo več v množici stavb, ki so namenjene turistom; fotka je bila posneta z bližnjega vulkana Bayuyo:

Corralejo z vulkana Bayuyo

Glavna avenija je podobno brez duše kot številna druga turistična mesta:

Corralejo – glavna avenija

Mestna plaža:

Corralejo – mestna plaža

Novejši del mesta (skalovje na desni ni del kamnoloma – ta predel bo pozidan v naslednjih letih):

Corralejo – novejši del mesta

Najnovejši del mesta (posnetek z vulkana); svetleši pas med vulkanskim peskom in morjem so sipine pri Corraleju – ta del je naravni park, zato ga morda ne bodo pozidali:

Corralejo – najnovejši del mesta

Villa Tabaiba je najbolj zanimiva stavba (pravzaprav kar cela parcela) v Corraleju (morda kar na celotnem otoku); žal zadeva ni odprta za javnost, zato jo lahko občudujemo samo od zunaj. Lokacija: ob cesti, ki v Corralejo pripelje ob morju, kmalu za prometnim znakom z oznako kraja. Lastnik hiše je Carlos Calderón Yruegas. Kot arhitekt je delal zelo racionalne in minimalistične hiše, pri svoji hiši pa je pustil domišljiji prosto pot. Več o njem (na koncu članka na tej povezavi sta tudi dva video posnetka).

Corralejo – Villa Tabaiba

V Corraleju lahko vidimo stavbe iz 1001 noči ...

Corralejo – stavbe iz 1001 noči

... in okostja, ki so ostala po krizi v letu 2008:

Corralejo – ostanki iz krize 2008

Ob obali je sprehajalna pot:

Corralejo – ob obali je sprehajalna pot

Na drugi strani je pa ...

Corralejo – na obali

... 14 km oddaljeni otok Lanzarote (tudi del Kanarskih otokov).

Lanzarote s Corraleja

Mimogrede: če v Google vtipkate:
  distance from fuerteventura to lanzarote
dobite kot rezultat vrednost okoli 120 km, kar je nesmisel, ker je na 120 km nemogoče tako dobro videti stavbe in podrobnosti na obali, kot so na zgornji sliki. (120 km je razdalja do Afrike – ampak to vidimo samo ob zelo čistem zraku.) Kako Google izračuna to razdaljo? Računa jo od masnega središča Fuerteventure do masnega središča Lanzaroteja – ob uporabi avtomobila.
OK, poskusimo drugače:
  shortest distance from fuerteventura to lanzarote
Zdaj dobimo kot rezultat malo manj kot 89 km (zračna linija), še vedno pa od središča enega otoka do središča drugega. Tak način bi dal dokaj dober rezultat, če je razdalja med dvema otokoma bistveno večja od njune velikosti (npr. razdalja med Fuerteventuro in Mljetom – ampak tega podatka Google ne zna izračunati) in ta način se uporablja za določanje razdalje med nebesnimi telesi (npr. razdalja med Zemljo in Soncem).
Ampak Google bi vendar moral biti tako pameten, da bi razumel, kaj hočemo od njega! Po nekaj neuspešnih poskusih (npr. coast to coast distance) ugotovim, da dobim smiseln rezultat, če v Googlov iskalnik napišem:
  boat distance between lanzarote and fuerteventura
No ja, kr' neki; pričakoval bi, da je Google tozadevno bolj inteligenten.


Sončni zahod je včasih bolj, drugič manj zanimiv, vnaprej pa dogajanja ni možno predvideti:

Sončni zahod

Nočno nebo nam fotoaparat včasih pokaže precej drugače kot človeške oči:

večerno nebo

Če ni oblakov, je pa slika nočnega neba še zanimivejša:

naselje Taca – nočno nebo

Za dobro nočno fotko je treba najti lokacijo s čim manj svetlobnega onesnaženja; zgornja fotka je bila posneta kake 4 km južno od naselja El Cotillo (blizu obale, približno na sredini spodnje slike). Glede na zgoraj omenjeno spletno stran (in spodnji posnetek zaslona) naj na tem področju sploh ne bi bilo svetlobnega onesnaženja, vendar je svetloba El Cotilla zelo dobro vidna; vidijo se tudi luči v naselju Taca (levo spodaj na zgornji fotki), od spodnje strani oblakov (če so) pa se odbija svetloba s področja med Villaverde in La Oliva.

svetlobno onesnaženje


Fuerteventura od 19. do 31. marca 2022


Fuerteventura na Wikipediji


Druge vsebine na Miranovem sajtu