Komentarji na zapis o Klodi

M. D., 3. 6. 2016, 9:19

Dogodivščina, o kateri pišeš, je imenitna. Prepričana sem, da je v Sloveniji malo komu znana.
Besedilo je tekoče, s pravo mero navdušenja, z dovolj podatki. Slike so dobre.
Zdaj bi bilo treba vzeti v roke izkušnje s knjižnicami in pripraviti potujočo razstavo. Tema je tega vsekakor vredna, prostore bi - saj imaš poznanstva - gotovo dobil, povečava in tisk fotografij pa ne bi bila zastonj.
Besedilo bi že kako natisnil sam, le dovolj velike kose papirja bi potreboval.
Ne reci, da sam še nisi razmišljal o tem ...

J. S., 3. 6. 2016, 12:32

Neverjetno, super zanimivo. Ne bi si mislila, da je sredi ničesar možno najti kaj takšnega. Res neverjetno.
Lepo si vse opisal, imaš talent! Tudi slike so enkratne. Kako mora biti šele v resnici! Se je splačalo potruditi in poiskati ta kraj.

A. P., 3. 6. 2016, 19:22

Zelo zanimivo!
Zgodba o ženski s pokopališča me spominja na nekatere ljudi z Unij; tale "čarovnica" bi pa tudi brez težav lahko spadala med Unijane. Tam najdeš ogromno nenavadnih (morda "čudaskih") osebkov, nešteto neobičajnih zgodb.

J. G., 3. 6. 2016, 19:47

Miran, zadeva, ki jo opisuješ je skrajno nenavadna. čudna. zelo čudna. načeloma nisem vraževeren. material dojemam v smislu atomov, elektronov, itd. bojim se samo radioaktivnega materiala, naravnega ali nenaravnega, haha. a večina predmetov na travniku je tako grda, da sem se ustrašil! strah me je ljudi, ki izdelujejo take reči! verjetno je vsa prijazna in nasmejana ženska. pa vendarle njen intelekt generira spake. kaj se ji mimogrede (ponoči) še mota v glavi? umetnost sem ali tja. ali si želiš tako sosedo? ti predmeti so plod norosti. vsaj rahle norosti? no ja, v naravi vse skupaj morda ni videti tako noro. morda se bi po nekaj dneh na te predmete privadil ali morda celo ob vse tem nasmejal. smeh ob teh rečeh pa bi vzbudil še večji strah in analizo primarnega operacijskega sistema. preko spletne strani deluje vsekakor neprijetno. preveč je abstraktnih, nenaravnih idej na navedenem travniku, torej v naravi, v realnem svetu. to ne paše skupaj!

slog pisanja v tem primeru tudi ni tebi tipičen. z namenom? si priredil glede na slike ali na zgodbo? si se spremenil? eksperiment z novim slogom in idejo? vsekakor vedno ostaneš specialist pisanja!
(moja ugotovitev: vsi se bojimo čarovnic, to je starih (grdih) žensk, ki počnejo čudne reči, starih dedecov (moških) pa nič (se ne bojimo). )

miran, tvoji potopisi pokrajin so izredno kakovostni, izvirni in posebni. najboljši! a ta tvoj zadnji opis deluje kot zlitje dveh intelektov. tvoj in čarovničin. to ni napisal miran, ki smo ga navajeni. ta groza na travniku je nekako še bolj grozna, ker jo (grozo, norost) opisuješ brez negativne pripombe. ravno nasprotno! brez tvojega opisa travnika bi bile slike polovico manj šokantne. začaran miran. ta dogodek ni opisal informatik, analitik, intelekt jedrnatih algoritmov, ampak - umetnik. sploh se ni možno osredotočit na določeno misel, misel dvoumnih misli v sklopu celotnega konteksta. v preteklosti si pisal na kratko, to je najkrajše in z ostrim svinčnikom. monokromatsko sistemsko z razločljivimi podprogrami. vsako črto in piko. sedaj barvaš s čopičem in radodarno dodajaš in prekrivaš razne barve in impulzivno širiš podlago. tvoj zadnji opis potovanja dojemam kot (samostojno) sliko, umetnino, zlitje barv, kjer posamezne barve in posamezni potegi s čopičem niso pomembni in je treba sliko gledati kot celoto. nekaj novega.

predlog: nadaljuj eksperimentiranje, da vidimo rezultate!

K. M., 3. 6. 2016, 23:04

Noro, noro! Ampak tudi tvoja zgodba ni nič manj noro napisana! Ja,to bi bilo zanimivo videti na lastne oči.

M. D., 4. 6. 2016, 17:05

Ni čudno, da te je zgodba tako prevzela, res je vredna pozornosti, spoštovanja, občudovanja, zapisa.
Meni so bile slike zelo všeč, nisem pa dobila dovolj dobre predstave o velikosti predmetov in umeščenosti v prostor.

K. C., 4. 6. 2016, 19:14

Neverjetno hudo. Hvala za zgodbo. Fino da sta to videla, doživela. Ko sva bila nazadnje v Beogradu je bila zima, snega skoraj do kolen. Morata ven iz Beograda v Vojvodino... so nama svetovali prijatelji, a ne pozimi. Kosava je strupeno mrzla. Tam zunaj so pravi kraji, pušča, zanimivi ljudje. Leta so minila in midva se se nisva vrnila in se se kam odpravila. Mogoče je to to kar sta vidva srečneža doživela tokrat.

A. B., 4. 6. 2016, 22:21

Fantastično! To pa je nekaj najbolj bizarnega kar sem kdaj videla.
En podoben čudak tudi tukaj po naših koncih pušča skulpture, ki nastajajo iz raznorazne šare. Kar nekaj jih je ob zdravstvenem domu Vevče - na tisti potki ki pelje mimo lekarne, nekaj jih je v Zalogu in nekaj v Zajčji dobravi...res čudno odštekane stvari. Mi sicer še ni uspelo ugotoviti kdo to dela...sem pa govorila že s parimi ljudmi, ki se pravtako ukvarjajo z vprašanjem čigavo maslo je to. Pravijo da se skulpture pojavijo ponoči, tako da nihče ne vidi kdo to dela.
Moja edina pripomba na prebrano je...da hočem to videti tudi v živo!!!! Sprehod s Klodi pa je brez dvoma izkušnja brez primere :) In se strinjam z gospodom...tudi jaz bi pripeljala otroke tja, samo da bi vedela izraz na njunih obrazih :)
Krasen zapis! Res, HVALA da je tole prišlo še do nas!

A. S., 5. 6. 2016, 19:40

Čestitam za tvoj zanimiv članek. Prosim, objavi čudovit opis tvojih doživetij v kakšnem časopisu, da bodo uživali tudi bralci tega članka, kajti znanje se pomnoži, če ga deliš z drugim. Res je napisano zelo zanimivo, da nisem mogel nehati brati. Morda bova kdaj šla tja na obisk po tvoji poti.

A. S., 6. 6. 2016, 7:59

Res pravljičen kraj in izčrpno napisano!
Tako da Deliblatska peščara ne uide, ko grem naslednjič v Srbijo.

N. P., 6. 6. 2016, 8:57

Prav zabavala sem se, ko sem prebirala tvoj zapis. Kaj takega! Kdo bi si mislil, da v teh norih in instantnih časih še obstajajo takšni ljudje s toliko ustvarjalnega naboja! Super si napisal, verjetno je kak svoj utrinek dodala tudi Olga - upam, da bo še kdo našel pot do tega imenitnega zapisa. Se veselim, da ob priliki slišim še iz tvojih ust.

D. J., 6. 6. 2016, 12:35

Z velikim zanimanjem sem prebral zgodbo o "puščavski kraljici" (da se malo pošalim), vsekakor lepo doživetje in verjamem, da se pojavi navdih za pisanje. Še posebej mi je všeč, da so poleg pisanja dodane tudi fotografije, saj meni samo opisi niso nikoli dovolj.
Seveda, človek bi si želel še vpogleda v psihološko ozadje te ženske, ali tam vztraja, ker je nekoč živela z možem, ali je v bistvu samotarka - ampak kot turist seveda človek tega vsega ne more vprašati in izvedeti.
že lepo pokositi tak travnik, kot je njen, je dosežek, potem pa še vse te skulpture... res je zagnana za to delo.
Verjamem da jo bosta še obiskovala, če bo priložnost.

S. L., 6. 6. 2016, 15:10

Reportaža je super, nikoli si ne bi mislila, da je kaj takega mogoče ... Noro, kakšna ustvarjalnost! In zelo lepo in privlačno napisano, moral bi to objaviti v kakšni reviji! Tudi fotke so super! Nikoli še nisem slišala za to "puščavo", sem bila pa večkrat v Vojvodini kot otrok, ker sem tam imela daljne sorodnike. Takrat seveda Klodi še ni bilo .....
Res, vredno obiska in tvoja reportaža branja! Upam, da še kaj napišeš!

D. E., 6. 6. 2016, 20:26

Tvoja reportaža je impresivna in izboljšave niso možne. Me veseli, da sta naletela na tako odbito sceno. Braća Srbi so vedno polni presenečenj, jaz sem zelo uživala v svojih bivanjih tam, zdaj sem se pa malce oddaljila, poslovno me ne rabijo, privatno pa nikamor ne grem. Tičim v zapečku in potujem s prstom po zemljevidu.

B. B., 6. 6. 2016, 22:28

Zanimovo branje in zanimive slike si poslal. Če bi bila ta pustinja bliže, bi gotovo šel tja.

P. L., 7. 6. 2016, 8:16

Užitek jo je bilo prebrati! Zdaj pa veš, kaj boš počel, ko boš v pokoju. Bere se kot napeta kriminalka. Koliko zanimivih ljudi živi med nami, pa malo vemo o njih. Všeč mi je tudi, da si na koncu dodal povezave.

V. K., 7. 6. 2016, 12:38

Povsod po svetu najdeš kakšne take umetnike; včasih jih moraš iskati, včasih naletiš na njih nehote. Lepo si opisal dogodek, verjetno pa že kar dolgo nisi pisal tovrstnih zgodb?
In najti raj je težko, ker raja ni. Gre le za to, da se neko obdobje fajn počutiš, se počutiš kot v raju. Ampak v življenju je vedno up and down. No, mogoče pri tebi ne, ker se vedno trudiš držati ravnotežje.
Malo več zgodbic bi lahko natrosil v svoji zgodbi, ker jih je gospa sigurno v vseh teh urah povedala. Res pa je, da vprašanje koliko so bile vse zanimive? Saj veš, zgodba postane zanimiva, če ima veliko različnih dogodkov in ne samo opisovanje okolice.
Drugače pa si čisto ok opisal vso zadevo in pokaže kaj lahko pričakuješ od tega, če greš tam in temu je verjetno tudi bil namenjen ta zapis?

S. M., 7. 6. 2016, 15:00

Živjooo Miran, stari puščavski legionaru :)
To kar sem prebral je zelo intersantno moram priznat'. Ta tvoja zgodba je res zanimiva, morda da se vpišeš v neki literarno udruženje ili neki takega. Res, se ne hecam. Ko greva nas dva Dragana in jaz proti Beogradu bom kar mal obiskoval ta mesta. Prosim, če še kaj takega napišeš, samo pošilji.

J. K., 7. 6. 2016, 15:34

Super zgodbica! Sem vse prebrala. Očitno imaš talent za opisovanje.

M. H., 7. 6. 2016, 17:12

Tole branje se pa prav prileže; človek si res spočije dušo na takih potepih v čisto pravi domišljijski svet ...

N. P., 7. 6. 2016, 19:39

To ni "skoraj reportaža", to je prava reportaža in še s prav posebnim pridihom. To, da si užival med pisanjem in se nisi mogel ustaviti, je popolnoma jasno, zato je tudi napisano tako, da bralca kar "potegne" :) Imaš izredno žilico za pisanje, bogat besedni zaklad, ampak to ni moje odkritje - sem prepričana, da to že veš in si v šoli pisal spise za 5! Res zelo doživeto napisano in človek bi šel kar pogledat! (Sicer ne verjamem, da me bo zaneslo v Srbijo. Sem že bila tam, nimam najlepših spominov in me zato nič kaj ne vleče spet tja dol ...) Na prvi pogled se mi je zdelo malce strašljivo (en "osebek", kot jih poimenuješ, me je spomnil na Normana Batesa oziroma na Hitchcockov Psycho ...), ampak v živo, ko vidiš vse detajle, je verjetno res drugače.

In tale Klotilda je tudi "model" svoje vrste! Prav posebna in zanimiva ženska, kot je posebno tudi vse ostalo! Kar zdrznila sem se, ko sem prebrala njeno ime. Prvič sem slišala zanj, ko sem bila še na gimnaziji in mi je bilo (takrat) strašansko všeč. Sem celo izjavila, da bom tako poimenovala svojo hčerko, če jo bom kdaj imela, in moje sošolke so bile zgrožene. Niso mogle doumeti, da je to ime lahko komu sploh všeč ... Potem so mi za novo leto podarile punčko iz cunj, Klotildo (!), da bom tako že imela eno Klotildo in mi ne bi prišlo na misel, da bi imela še eno, če bi že kdaj slučajno imela hčerko :) Na to ime, ki sicer res ni pogosto, do sedaj nisem nikoli več naletela - prav zanimivo ...

Miran, polagam ti na srce, da piši, piši ... Ne mislim samo na reportaže. Piši vse - kar čutiš, vidiš, doživljaš tako in drugače, ker imaš izreden smisel za pisanje, pa tudi za opazovanje "z vsemi čutili" ... Ne zanemari tega svojega talenta!

B. M., 8. 6. 2016, 7:59

Prečudovito poročilo, prav nič predolgo. Bo kje objavljeno? Res je v tujih krajih najlepše srečevati ljudi.
Tvoj članek sem že poslala U. M. Njen mož je Beograjčan, ki tukaj ponuja srbske izlete. Pravi, da nam bo organiziral tudi to!

M. O., 8. 6. 2016, 12:53

Z veseljem sem prebrala poslano zgodbo, ne enkrat, trikrat.
Zanimiva je tale Klodi, posebna, trdna, žilava, borka. Življenje ji ni bilo enostavno in tudi sedaj se ne ukvarja z dolgčasom, ampak si popestri življenje z umetniškim delovanjem.
Ugotavljam, da imaš skriti talent za pisanje zgodb, vnašaš svoj pogled, humor, popestriš z dialogi.

A. K., 8. 6. 2016, 20:39

Ja ti pa lahko začneš knjige pisat ;-). No, saj to že vem, odkar si bil v vojski!
Zdaj sta nama pa že res naredila lušte… upam, da bova kdaj uspela tudi to pogledat!

M. Z., 10. 6. 2016, 23:32

Zelo zanimivo!
Hvala, da si delil!

V. S., 11. 6. 2016, 17:13

Ogledal sem si internetno stran. Zanimivo, toda ne navdušeno. Najbrž sem že prestar in se težko navdušim za kakšno stvar.

I. O., 12. 6. 2016, 18:10

Natančno sem prebral tvoj potopis. Vidim, da imaš poleg nadarjenosti za prevajanje in programiranje tudi pisateljske sposobnosti. Za prvi maj smo imeli namen iti v Srbijo pa je zbolela tašča. Vsekakor bi bil obisk pri Klodi zelo zanimiva dodatna destinacija.

S. M., 12. 6., 2016, 23:51

Ne boš verjel, ampak sem bila pred dnevi po dolgem času spet v Srbiji... tole pa res ne more biti slučaj.
Če bo vse prav, se vrnem tja tudi v jeseni. Če bo čas, bom seveda pogledala tudi tole...

M. J., 14. 6., 2016, 22:24

Enkratno. Hvala.

K. M., 16. 6., 2016, 1:50

Više nego oduševljena; naslov Vam je VRH... podelila mojim prijateljima, ako budu razumeli koliko i ja, zadovoljstvo je moje....

T. J., 16. 6. 2016, 23:53

Zanimiva tale gospa Klodi. Jaz sem bila vedno prepričana, da so ljudje, ki se ukvarjajo s številkami, precej dolgočasni. Tale Klodi dokazuje, da to niti slučajno ni res.
Ja, le od kod toliko domišljije?
Čudovito, da živi tako ustvarjalno življenje!
No, da ne pozabim izraziti občudovanja nad tvojim literarnim izražanjem! Tudi ti si nek skriti talent. Odlično napisano, prav uživala sem v branju! Začni pisati blog. Verjamem, da boš imel veliko bralcev ☺

M. M., 20. 6. 2016, 10:14

Hvala avtorjema, da sta delila z nami to lepo doživetje.

M. J., 26. 6. 2016, 22:40

Zelo zanimiva zgodba, ki jo podkrepijo zanimive fotografije. Kako dolgočasen bi bil svet brez takšnih ljudi kot je gospa Klodi. Spominja me na Francijo, le da je tu zbrano na enem mestu toliko idej, kot sva jih videla v Franciji na več potovanjih.
In tudi napisano je tekoče, berljivo, zanimivo, privlačno. Skriti talent, ki bo eksplodiral v penziji? Pričakujemo naslednjo zgodbo?

nazaj na članek